Število diagnoz avtizma pri odraslih strmo narašča
V zadnjih letih je opazen občuten porast diagnoz avtizma pri odraslih. Osebe, ki so v preteklosti pogosto ostajale brez ustrezne diagnoze, zdaj prepoznavajo znake, ki so jim vse življenje povzročali izzive na področju socialne komunikacije in vedenjskih vzorcev. Med te znake sodijo težave pri vzpostavljanju očesnega stika, razumevanju neverbalne komunikacije, ponavljajoča vedenja ter togo sledenje rutinam.
Primer Natashae Nelson, 35-letne podjetnice iz Združenih držav Amerike, ponazarja to dinamiko. Dolgo časa ni razumela, zakaj ljudje raje izmenjujejo kratke vljudnostne pogovore kot se poglabljajo v resnejše teme ali zakaj je pomembno postiljati posteljo, navaja Euronews. Diagnozo avtizma so ji postavili šele pred nekaj leti, takoj po tem, ko je bila ta postavljena tudi njeni najmlajši hčerki.
Strmo naraščanje diagnoz
Raziskave v različnih državah potrjujejo trend naraščanja diagnoz avtizma v odrasli dobi. Študija, objavljena v reviji JAMA Network Open, je pokazala, da je med letoma 2011 in 2022 v ZDA pri odraslih, starih od 26 do 34 let, prišlo do 452-odstotnega povečanja novih diagnoz. Podoben vzorec je zaznati tudi v Združenem kraljestvu, kjer so raziskovalci v študiji, objavljeni v Journal of Child Psychology and Psychiatry, ugotovili kar 787-odstotno povečanje diagnoz med letoma 1998 in 2018.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da porast ne pomeni nujno dejanskega povečanja pojavnosti avtizma, temveč gre verjetno za izboljšano prepoznavanje simptomov ter pogostejše diagnosticiranje. Povečano prepoznavanje znakov avtizma pri odraslih, še posebej pri ženskah in osebah z višjo stopnjo funkcionalnosti, po mnenju raziskovalcev pomembno prispeva k tej statistiki.
Prepoznavanje simptomov v odraslosti
Avtizem je nevrorazvojna motnja, ki običajno postane opazna v zgodnjem otroštvu, najpogosteje pred tretjim letom starosti. Vendar pa lahko nekatere značilnosti ostanejo prikrite in postanejo očitne šele ob soočenju z večjimi družbenimi zahtevami v odrasli dobi. Socialne interakcije, spremembe življenjskih rutin ali starševstvo lahko sprožijo prepoznavanje vedenjskih vzorcev, značilnih za avtizem.
Psihologinja Whitney Ence z Univerze v San Franciscu pojasnjuje, da odrasli avtisti pogosto razvijejo sposobnost maskiranja simptomov, kar pomeni, da se prilagodijo okolju tako, da zatrejo določena vedenja v javnosti. Kljub temu pa lahko takšno prilagajanje sčasoma privede do notranjega stresa in izčrpanosti.
Simptomi in izzivi vsakdanjega življenja
Simptomi avtizma se pri odraslih posameznikih izražajo različno, vendar vključujejo skupne značilnosti, kot so težave pri razumevanju družbenih pravil, odpornost do sprememb in specifični, pogosto intenzivni interesi. Po besedah dr. Arthurja Westoverja s Southwestern medicinskega centra Univerze v Teksasu mora biti prisotna pomembna stopnja oviranosti v vsakdanjem življenju, da lahko govorimo o avtizmu.
Russell Lehmann, motivacijski govornik, ki živi z diagnozo avtizma že več kot 20 let, opisuje svojo vsakodnevno rutino kot meč z dvema rezoma. Na eni strani mu ponuja občutek varnosti, saj uživa v predvidljivosti, kot je uživanje enake hrane in nakupovanje enakih izdelkov. Po drugi strani pa ga vsaka sprememba rutine, na primer izpuščen obisk telovadnice, pahne v občutek neuspeha in stresa.
Strokovnjaki poudarjajo, da je pravočasna diagnoza ključna za zagotavljanje ustrezne podpore in prilagoditev, ki osebam z avtizmom omogočajo bolj kakovostno življenje in boljše razumevanje njihovih edinstvenih kognitivnih potreb.
Portal24; Foto: Pixabay
