Strategija EU za Srednjo Azijo: Energetska varnost in ravnovesje
Emil Avdaliani pojasnjuje potencialne prednosti, ki bi jih Evropska unija (EU) lahko pridobila z vzpostavitvijo okrepljenih povezav z državami Srednje Azije. Te prednosti ne zajemajo le gospodarskega in diplomatskega področja. Poleg tega pomagajo pri oblikovanju zgodbe o skupnem napredku.
Nemški kancler Olaf Scholz je nedavno v Berlinu gostil pomemben vrh z voditelji petih srednjeazijskih držav: Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana. Čeprav se je glavni dnevni red vrtel okoli krepitve regionalnih in gospodarskih vezi, je bil v ospredju geopolitični kontekst.
Srednjeazijske države so se v odnosih z Rusijo srečale z napetostjo, ki je sledila obsežnemu vdoru Moskve v Ukrajino v lanskem letu. Ta geopolitični premik jim je omogočil večjo prožnost. Posledično je postala raznovrstnost zunanjepolitičnih prizadevanj očitna. Ta geopolitični premik je primeren trenutek za Evropsko unijo. Omogoča ji, da razširi svoje odnose z državami Srednje Azije. Posledično lahko EU v tej dinamično razvijajoči se regiji prevzame pomembnejšo vlogo.
Poglabljanje vezi Evrope s Srednjo Azijo prinaša številne koristi, zlasti na področju energetske varnosti.
Za reševanje izzivov energetske varnosti, s katerimi se soočajo evropske države, zlasti njihove odvisnosti od ruske energije, je potrebna diverzifikacija energetskih virov. Strateško zavezništvo s Kazahstanom se kaže kot izvedljivo sredstvo za ublažitev evropskih energetskih strahov. Kazahstan je največja srednjeazijska država, ki se odlikuje tako z geografskega kot gospodarskega vidika.
Kazahstan je znan po svojih velikih zalogah nafte in mineralov in se je že uveljavil kot dobavitelj na evropskem energetskem trgu. Zlasti dobavlja nafto Nemčiji prek naftovoda Družba, ki izhaja iz Rusije in se razteza do več evropskih krajev.
V prvi polovici leta 2023 je Kazahstan v Nemčijo izvozil 500.000 ton nafte. Po nedavnih pogovorih z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem je kazahstanski predsednik Kassym-Jomart Tokajev izrazil pripravljenost Astane, da poveča in stabilizira te dobave. Ta zaveza naj bi bila dolgoročna.
Diverzifikacija prek Kazahstana
Kazahstan je skupaj s številnimi drugimi srednjeazijskimi državami bogat z redkimi zemeljskimi kovinami, ki so ključni katalizator za prehod na zeleno energijo. Te kovine so nepogrešljive pri proizvodnji številnih tehnologij. Primeri vključujejo pametne telefone, vetrne turbine in akumulatorske baterije za električna vozila. Zato imajo ključno vlogo pri ohranjanju različnih industrij.
Trenutno je Evropa pri pridobivanju teh pomembnih mineralov močno odvisna od Kitajske in Rusije. Zaradi občasne zapletenosti in napetosti v odnosih, zlasti z Rusijo, je za Evropo nujna proaktivna strategija. Prizadevati si mora za diverzifikacijo svojih dobavnih verig redkih zemelj. Ta ukrep je ključnega pomena zaradi geopolitičnih spremenljivk in varnosti virov. Poglabljanje partnerstev z državami Srednje Azije se kaže kot strateški korak k tej diverzifikaciji.
Poleg tega bi lahko prevlada dobavnih verig in primarnih trgovinskih poti iz Azije v Evropo prek Rusije povzročila zaplete, zlasti če bodo odnosi ostali napeti ali se še poslabšali. Zato si tako srednjeazijske kot evropske države želijo vzpostaviti alternativne trgovinske poti.
Med alternativami se kot posebej obetavna možnost kaže transkaspijska trgovska pot, znana tudi kot srednji koridor. Ta pot obide Rusijo in tako poveča možnosti za povečanje trgovine med Azijo in Evropo prek Južnega Kavkaza in Kazahstana. Poleg tega predstavlja učinkovito rešitev za izzive, ki jih povzročajo obstoječe odvisnosti v dobavni verigi.
Čas prevoza na določeni poti se je z lanskih 38-53 dni skrajšal na 19-23 dni, cilj pa je, da se ta čas še skrajša na 14-18 dni.
Med obiskom v Berlinu je predsednik Tokajev predlagal vključitev transkaspijske poti v vseevropsko prometno omrežje in pobudo EU Global Gateway. Cilj te globalne strategije je konkurirati alternativnim globalnim projektom z vlaganjem v infrastrukturne pobude in oblikovanjem gospodarskih partnerstev.
Konflikt, ki poteka v Ukrajini, poudarja kritične razmere, ki jih še zaostrujejo asertivni manevri Rusije. Zato se Bruselj sooča z nujno potrebo, da okrepi svoja strateška zavezništva. Ta potreba je še posebej izrazita v regijah, ki so tradicionalno podvržene velikemu ruskemu vplivu.
Strateška partnerstva: Proti ruskemu vplivu
Krepitev odnosov z državami Srednje Azije omogoča Evropi širitev gospodarskega in političnega sodelovanja. Poleg tega omogoča strateško uravnoteženje ruske prevlade. S tem so zagotovljene znatne geopolitične koristi.
Pomembno je, da je Kazahstan izrazil veliko zanimanje za širitev svojih vezi z Zahodom. Kazahstan ohranja tesne gospodarske in kulturne vezi z Rusijo, vendar se je vzdržal podpiranja invazije svoje sosede v Ukrajino. Namesto tega je pozval k ustavitvi agresije. Poleg tega se zavzema za začetek mirovnih dialogov, ki bi temeljili na načelih Ustanovne listine ZN.
V pogovorih s Scholzem je Tokajev ponovno potrdil zavezanost Kazahstana zahodnim sankcijam proti Rusiji.
Čeprav lahko Evropa izkoristi trenutne razmere, se mora še naprej zavedati zapletenega geopolitičnega okolja v Srednji Aziji.
EU se mora izogibati temu, da bi sprožila novo “veliko igro” za prevlado v Srednji Aziji, saj nobena država ne želi, da bi jo dojemali zgolj kot šahovsko figuro. Ključnega pomena je, da se zaveda, da popolno izpodrinjanje vpliva Rusije in Kitajske ni le nepraktično, ampak morda tudi ni v najboljšem strateškem interesu srednjeazijskih držav.
Srednja Azija si zaradi svoje strateške geografske lege in zgodovinskih povezav seveda želi ohranjati harmonične odnose s svojimi ključnimi sosedami. Tokajev je na primer nedavno ponovno poudaril, da bo Kazahstan še naprej sodeloval s svojimi glavnimi zavezniki pri vseh ključnih vprašanjih in se držal svoje “večsektorske” zunanje politike.
Ta srednjeazijski pristop k razvijanju pozitivnih odnosov z vsemi glavnimi subjekti bi lahko potencialno povečal stabilnost in sodelovanje v vsej obsežni evrazijski regiji. Čeprav so gospodarske in diplomatske koristi očitne, je končna zmaga EU v oblikovanju pripovedi, ki uteleša partnerstvo in vzajemni napredek.
Ta vključujoč in sodelovalen pristop je morda prav to, kar si Srednja Azija želi.