Site icon Portal24

Strokovnjaki pred ponovnim glasovanjem znova proti predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti

https://www.freepik.com/free-photo/close-up-psychologist-taking-notes-clipboard-therapy-session-with-her-worried-patient-psychology-mental-health-concept_12955363.htm#fromView=search&page=1&position=46&uuid=1abcc7ab-e9ed-4c51-836e-139ea1aae85e&query=+psychotherapist

[Foto: Freepik]

[STA] – Zdravniki, psihologi in predstavniki bolnikov so pred ponovnim glasovanjem o predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti znova opozorili, da zakon niža standarde obravnave in ogroža bolnike. Psihoterapevti bodo po zakonu posameznike dolžni napotiti k specialistu, če obravnava presega njihove kompetence, odgovarjajo na ministrstvu za zdravje.

Članica razširjenega kolegija za psihiatrijo Karin Sernec je na današnji novinarski konferenci poudarila, da kolegij podpira ureditev področja z zakonom, ki bi izven zdravstva urejal nudenje pomoči ljudem v različnih življenjskih stiskah. To pomeni svetovanje klientom, ki imajo vsakodnevne težave, so v duševnih stiskah, nimajo pa duševne motnje, je poudarila. Prepričana je, da zakon “strahotno” posega v obstoječi sistem, ga ruši in znižuje strokovno, kakovostno in varno obravnavo bolnikov ter psihiatrizira celotno družbo.

Da je predlog zakona treba bistveno preurediti in spremeniti, da nebi ogrožal varnosti bolnikov, je prepričan tudi predsednik razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo Tristan Rigler. V imenu kolegija je pozval k resnemu razmisleku.

“Poslanci imajo pred sabo v bistvu precej enostavno nalogo. Zavrniti morajo zakon, ki prinaša ogromno škode najranljivejšim skupinam bolnikov, to so bolniki z duševnimi motnjami in boleznimi,” je bil jasen predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič. Zakon bi po njegovih navedbah znižal dostopnost, saj bi ljudi v navadnih življenjskih stiskah vključil v čakalne vrste, kar bi zapolnilo termine tistim, ki bolj potrebujejo pomoč.

‘Le v sodelovanju s stroko’

Pediatrinja Vanja Kogoj Jug je prepričana, da je področje psihoterapije mogoče urejati le v sodelovanju s stroko. Le tako bi bilo po njenem mnenju za otroke in mladostnike poskrbljeno na način, kot si ga res zaslužijo. Da zakona brez odgovornega sodelovanja in upoštevanja strokovno utemeljenih stališč ni mogoče podpreti, verjamejo tudi v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije.

Nevrolog Dejan Georgiev je pojasnil, da predlog zakona v zdravstveni sistem uvaja nove zdravstvene delavce brez ustrezne zdravstvene izobrazbe, kliničnih izkušenj in pripravništva, kar po njegovem mnenju ogroža nevrološke in vse ostale bolnike. Meni, da psihoterapevt brez zadostnega poznavanja kliničnih značilnosti razpoloženjskih motenj ne bo prepoznal opozorilnih znakov, ki kažejo na možnost bolezni možganov.

Pri terapevtskem delu z bolniki, ki imajo kompleksne zdravstvene težave, ni dovolj zgolj poznavanje psihoterapije, temveč je nujno celovito razumevanje človeka v kontekstu njegove bolezni in telesnih sprememb, je opozorila vodja oddelka za psihoonkologijo na ljubljanskem onkološkem inštitutu Jana Knific. Da psihoterapija za splošno, zdravo populacijo ni enaka psihoterapiji za hudo ali kronično bolne, so opozorili tudi v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo L&L.

‘Psihoterapevti ne boso posegali v delo kliničnih psihologov in psihiatrov’

Po predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti so psihoterapevti posameznika zakonsko dolžni napotiti k ustreznemu specialistu, v kolikor ta obravnava presega njihove kompetence, znanje in zmožnosti, je na pomisleke stroke odgovoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. V odzivu za STA je danes znova poudaril, da psihoterapevti ne bodo posegali v delo kliničnih psihologov in psihiatrov, temveč bodo sodelovali pri osnovni obravnavi duševnih čustvenih stisk, ki še ne predstavljajo duševne bolezni.

Dodal je, da so psihoterapevti po predlogu zakona podvrženi temeljni zdravstveni zakonodaji, pri čemer imajo enake zahteve kot ostali zdravstveni delavci in izvajalci dejavnosti. Psihoterapevti bi bili tako po novi ureditvi v pristojnosti zdravstvenega inšpektorata in podvrženi zakonu o varovanju pacientovih pravic, kar zagotavlja varnost za paciente in kakovost izvajanja storitev.

Znova je opomnil, da predlog zakona določa akademsko in neakademsko pot do poklica psihoterapevta in sicer z magistrskim študiju psihoterapije ali z izobraževanjem, ki vključuje okoli 3000 ur, od tega je 1200 ur namenjenih prav specifičnim teoretičnim vsebinam. Ti posamezniki bodo bistveno bolje usposobljeni kot samooklicani psihoterapevti danes, je zatrdil Kordež.

Foto: Freepik

Exit mobile version