Strožji nadzor v gozdovih: Gozdarji bodo tehtali gobe in čemaž
Slovenski gozdovi, ki pokrivajo več kot polovico državnega ozemlja, so med najbogatejšimi v Evropi, a so vse pogosteje pod pritiskom neprimernega ravnanja obiskovalcev. NeDeljski poroča, da se v Istri in na Krasu vse pogosteje pritožujejo nad rekreativnimi nabiralci, ki v iskanju divjih špargljev vdirajo na zasebne gozdne parcele. Podobno v Brkinih krajani opozarjajo na gobarje, ki parkirajo svoja vozila vsevprek in z vrečami polnimi gob zapuščajo gozdove. V Trnovskem gozdu je zasebnik zaradi »nedeljskih izletnikov« ostal brez pridelka kostanjev, ki jih je gojil na svoji označeni parceli. Na družbenih omrežjih se posamezniki celo hvalijo z desetinami kilogramov nabranih gob ali tekmujejo, kdo je nabral več, kar kaže na pomanjkanje osnovnega gozdnega bontona.
V Sloveniji sicer velja pravilo, da lahko posameznik za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma gob, kostanja, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic ali mahov ter največ kilogram čemaža. Kljub temu mnogi teh omejitev ne spoštujejo, kar je spodbudilo Zavod za gozdove Slovenije k okrepitvi nadzora in predlaganju sprememb zakonodaje.
Gozdarji z večjimi pooblastili
Zavod za gozdove Slovenije je že od leta 2022, ko se je zaradi pandemije covida povečal naval obiskovalcev v gozdove, okrepil nadzor. »Lani smo opravili več kot 18.000 ur nadzora, od tega več kot 3000 ur zunaj delovnega časa, ob vikendih, ko je največji naval. Naša naloga je predvsem ozaveščati obiskovalce, da v gozdovih ni vse dovoljeno. Ob hujših kršitvah pa predlagamo uvedbo prekrškovnega postopka na pristojne inšpekcije,« navaja Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove, navaja NeDeljski.
Pred kratkim je v medresorsko usklajevanje prispel predlog novele zakona o gozdovih, ki gozdarjem podeljuje večja pooblastila. Med drugim bodo lahko ob sumu kršitve legitimirali obiskovalce, pregledali in stehtali nabrane gozdne plodove. »Tako bomo ob ugotovljeni kršitvi nemudoma predlagali prekrškovni postopek,« pojasnjuje Danev. Gozdarji bodo opremljeni s tehtnicami, kar jim bo omogočilo natančno preverjanje količin nabranih gob, čemaža ali drugih plodov. Namen teh ukrepov je zmanjšati kršitve in povečati spoštovanje pravil v gozdovih.
Poleg nabiralcev so problematični tudi motokrosisti in vozniki štirikolesnikov, ki s svojimi vožnjami povzročajo hrup in škodo. NeDeljski poroča, da so lani na tujih spletnih straneh odkrili napovedi mednarodnih voženj po slovenskih gozdovih, zlasti na Pohorju ter v snežniških in kočevskih gozdovih. »Tovrstne vožnje so prepovedane in so groba motnja v gozdovih. Lani smo na tujih spletnih straneh odkrili kar nekaj napovedi takih prireditev ter se podali v akcijo skupaj s policijo in inšpekcijo,« pravi Danev.
Slovenski gozdovi po ujmah
Kljub izzivom, ki jih prinašajo neodgovorni obiskovalci, so slovenski gozdovi še vedno v razmeroma dobrem stanju, čeprav so v zadnjem desetletju doživeli hude ujme. Žledolom leta 2014, vetroloma v letih 2017 in 2018, požar na Krasu leta 2022 ter vetrolom in poplave leta 2023 so pustili posledice. Po ujmah se pogosto razmnožijo podlubniki, ki napadajo poškodovana drevesa in ogrozijo tudi zdrave dele gozda. »Do sedaj smo sanirali že približno 85 odstotkov gozdov, ki so jih prizadele ujme,« navaja Danev, kot poroča NeDeljski.
Lesna zaloga v slovenskih gozdovih se povečuje in znaša povprečno 303 kubične metre na hektar. Lani je skupna površina gozdov dosegla 1.195.184 hektarjev, kar je 728 hektarjev več kot leta 2023. Vsako leto v gozdovih priraste 8,7 milijona kubičnih metrov lesa, posekali pa so 4,6 milijona kubičnih metrov, od tega skoraj 2,1 milijona zaradi vetra in podlubnikov. Gozdarji si prizadevajo ohranjati pestrost gozdov, saj so vrstno raznoliki gozdovi bolj odporni na ujme in škodljivce.
Izzivi zasebnega lastništva
Kar 80 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, kar prinaša dodatne izzive. Na podeželju lastniki pogosto sami skrbijo za svoje gozdove in to znanje prenašajo na mlajše generacije. Vendar, kot opozarja Danev, so težave pri razdrobljenem lastništvu in tam, kjer lastniki niso več povezani z gozdom. »Nemalo lastnikov sploh ne ve, kje so njihovi gozdovi,« pravi, kot piše NeDeljski. Po ujmah je ključna pravočasna sanitarna sečnja, saj poškodovana drevesa, ki ostanejo v gozdu, omogočajo razmnoževanje podlubnikov.
Danev poudarja tudi varnost pri sečnji, saj je približno polovica hujših nesreč posledica neprimerne opreme. »Vedno več je starejših lastnikov gozdov; ko začutijo, da sečnje ne morejo več varno opravljati, naj najamejo usposobljene izvajalce,« svetuje. Gozdarska stroka si prizadeva za ozaveščanje, a se pogosto srečuje z nasprotovanjem, zlasti v mestnih gozdovih, kjer posamezniki čustveno reagirajo na posege.
Kljub izzivom je dobra novica, da zanimanje za gozdarske poklice raste. Na fakultetah so vpisna mesta polno zasedena, a primanjkuje delavcev za sečnjo in spravilo lesa. Zavod za gozdove Slovenije z 757 zaposlenimi, od tega 450 gozdarskimi strokovnjaki, igra ključno vlogo pri ohranjanju slovenskih gozdov za prihodnje generacije.
Portal24; Foto: Pixabay
