Strupena pozitivnost: Skriti vpliv potlačenih čustev
[Psychology Today] – Vse pogosteje smo priča pritisku, da moramo ostati pozitivni ne glede na vse. Ta pojav, ki ga pogosto imenujemo “strupena pozitivnost”, spodbuja ignoriranje težkih čustev in prepričanje, da moramo za vsako ceno gojiti pozitivno miselnost. Čeprav je optimizem vsekakor lahko koristna strategija za obvladovanje življenjskih izzivov, lahko toksična pozitivnost privede do potlačitve veljavnih in pomembnih čustev, kar dolgoročno škoduje našemu duševnemu zdravju.
Izogibanje težkim čustvom in pritisk na pozitivno miselnost
Zagotovo ste že kdaj slišali, kako vam nekdo v težki situaciji reče: “Potrpi, vse bo v redu” ali “Poglej s svetlejše strani.” Čeprav so takšne besede lahko izrečene z dobrimi nameni, pogosto pomenijo ignoriranje ali zavračanje resničnih čustev, ki jih oseba doživlja. Pogosto slišimo fraze, kot so: “Prebolej že to, nehaj jokati, skrajni čas je, da greš naprej.” To je zgolj še en primer, kako toksična pozitivnost deluje v praksi, saj spodbuja hitro premagovanje čustev, ne da bi se oseba zares soočila s svojo bolečino ali stisko.
Družbeni mediji so prav tako preplavljeni z memi in citati, ki promovirajo pozitivno miselnost za vsako ceno. “Misli pozitivno” ali “Če privabiš pozitivne misli, privabiš pozitivne izkušnje” so sporočila, ki jih vidimo vsak dan. Težava pa nastane, ko postane tovrstna miselnost edina sprejemljiva možnost. Ljudje se tako naučijo, da je treba težka čustva, kot sta žalost in jeza, potlačiti, saj veljajo za “negativna”. V resnici pa nam prav ta težka čustva lahko povedo veliko o nas samih in o tem, kaj moramo spremeniti v svojem življenju.
Težka čustva kot vodilo in učenje o sebi
Čustva, kot sta jeza in žalost, pogosto označimo za negativna. Toda namesto da bi se osredotočili na te oznake, bi bilo bolje, da jih prepoznamo kot “težka čustva”. Takšna čustva niso nekaj, čemur bi se morali izogibati, temveč nekaj, kar nas lahko nauči pomembnih lekcij o sebi in svojih potrebah.
Na primer, občutek jeze nam lahko pove, da so naše meje prekoračene ali da smo v odnosu, ki nas izčrpava. Jeza nam lahko sporoča, da moramo postaviti meje ali se soočiti z nekom, ki nas redno žali. Pomembno pa je, da se naučimo pravilno uporabljati ta čustva. Namesto da jih zatiramo ali zlorabimo, jih moramo sprejeti in razumeti, kaj nam sporočajo.
Podobno tudi žalost ni čustvo, ki bi ga morali potlačiti ali se ga sramovati. Čeprav je toksična pozitivnost pogosto usmerjena v hitro reševanje in premagovanje žalosti, moramo razumeti, da je žalost normalen in zdrav odziv na izgubo ali razočaranje. Sedeti z žalostjo in si dovoliti, da se izrazi, je ključnega pomena za naše notranje zdravje.
Pasti zavračanja težkih čustev in vpliv na duševno zdravje
Ko svoja čustva označimo kot negativna in jih poskušamo potlačiti, pogosto ustvarjamo še večje težave. Potlačena čustva se sčasoma vrnejo v obliki tesnobe, depresije ali drugih oblik čustvenih in telesnih težav. Strupena pozitivnost, ki nam narekuje, da moramo v vsakem trenutku razmišljati pozitivno, ne dopušča prostora za obdelavo in izražanje težkih čustev. Namesto da bi se izognili tem čustvom, bi morali prisluhniti sporočilom, ki nam jih posredujejo.
V resnici ni “negativnih” ali “pozitivnih” čustev; vsa čustva so pomembna in imajo svoj namen. Naš notranji svet je kompleksen, in da bi resnično skrbeli zase, moramo sprejeti vsa svoja čustva. S tem, ko si dovolimo, da doživimo tako veselje kot žalost, jezo in razočaranje, lahko dosežemo večjo pristnost in boljše razumevanje sebe.
Portal24; Foto: Pixabay