Študija: Pomanjkanje medicinskih sester povečuje tveganje za zaplete in smrtnost bolnikov
Raziskovalci z Univerze v Southamptonu v Združenem kraljestvu so izvedli obsežno študijo, ki preučuje vpliv pomanjkanja medicinskih sester na rezultate zdravljenja bolnikov. Ugotovitve, objavljene v British Journal of Surgery, poudarjajo neposredno povezavo med nezadostno zdravstveno oskrbo in povečanjem tveganja za zaplete in smrtnost bolnikov, zlasti v kirurških okoljih.
V raziskavi so analizirali podatke skoraj 214.000 bolnikov, sprejetih v bolnišnice med aprilom 2015 in februarjem 2020. Pomanjkanje registriranih medicinskih sester in negovalcev je bilo povezano z večjim tveganjem za resne zdravstvene zaplete. Ugotovili so, da vsakodnevno pomanjkanje medicinskih sester poveča tveganje za ponovni sprejem v bolnišnico za 2,3 odstotka. Pomanjkanje negovalcev pa to tveganje poveča za 1,4 odstotka.
Pomanjkanje osebja je bilo povezano tudi z višjo pojavnostjo resnih zapletov, kot so globoka venska tromboza (povečanje za 4,8 odstotka), pljučnica (5,7 odstotka) in preležanine (6,4 odstotka), ki so še posebej nevarne za bolnike po operaciji. Še bolj zaskrbljujoče je, da se tveganje za smrtnost, ko ni dovolj registriranih medicinskih sester, poveča za 9,2 odstotka na dan, ko primanjkuje negovalcev se tveganje poveča za 10,3 odstotka na dan.
Pomen ustrezne kadrovske politike
Strokovnjaki poudarjajo, da je varnost pacientov v kirurških okoljih ključnega pomena in da morajo bolnišnice zagotoviti zadostno število usposobljenega osebja. Ugotovitve raziskave so opozorilo, da obremenitve medicinskih sester niso le vprašanje delovnih pogojev, ampak so tudi glavni dejavnik tveganja za zdravje bolnikov.
“Varnost pacientov, ki so podvrženi operaciji, mora biti prioriteta. Ta raziskava nas opominja, da je poleg pravilnih postopkov in politik ustrezna kadrovska zasedba ključna za zagotavljanje varnosti bolnikov, tako med operacijo kot po njej,” je zapisano v izjavi raziskovalcev.
Povečanje pomanjkanja kadra med pandemijo
Pomanjkanje medicinskih sester se je še dodatno zaostrilo med pandemijo COVID-19. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so se v Evropi odsotnosti zdravstvenih delavcev v prvem valu pandemije povečale za kar 62 odstotkov. Poleg tega je devet od desetih medicinskih sester v tem času izrazilo namero po odhodu, in sicer zaradi visokega stresa in psihičnih težav.
Raziskave Royal College of Nursing iz leta 2021 so pokazale, da je 56,8 odstotka medicinskih sester razmišljalo o odpovedi. Najpogostejši razlogi za to so bili občutek podcenjenosti in pretirana obremenjenost. Evropska zveza združenj medicinskih sester (EFN) je v poročilu izpostavila tudi povečano izpostavljenost nasilju, vključno z verbalnimi in fizičnimi napadi ter spolnim nadlegovanjem. Do 30 odstotkov medicinskih sester v državah, kot so Danska, Portugalska in Združeno kraljestvo, je poročalo o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik AI
