Študija razkriva: Kaj bi se zgodilo, če bi vas zadela drobna črna luknja?
Leta 1974 je pisatelj znanstvene fantastike Larry Niven v svojem romanu postavil nenavadno vprašanje: ali bi lahko majhna črna luknja postala orožje za umor? Ideja se zdi na prvi pogled očitna – močna gravitacija in skrivnostni pojavi, kot je obzorje dogodkov, bi zagotovo povzročili katastrofo. Vendar nova študija, objavljena na arXiv, razkriva, da je resničnost nekoliko bolj zapletena in presenetljiva.
Raziskovalci so se osredotočili na tako imenovane prvobitne črne luknje. Črne luknje so teoretični objekti, ki naj bi nastali v prvih trenutkih vesolja in so bistveno manjši od običajnih črnih lukenj, ki izhajajo iz zvezd. Njihova masa se giblje od teže posameznega atoma do nekajkratne mase Zemlje. Slednje pa odpira vprašanje: kako majhna mora biti črna luknja, da postane smrtonosna?
Plimske sile: igla ali uničenje?
Eden od ključnih učinkov, ki jih študija preučuje, so plimske sile. Slednje so razlike v gravitacijskem vplivu, ki jih povzroča črna luknja na bližnje in bolj oddaljene dele telesa, piše Universe Today. Če bi črna luknja z maso asteroida, ki meri manj kot mikrometer v premeru, prešla skozi vaš trup ali roko, bi bila škoda omejena. Poškodba bi spominjala na vbod igle. Neprijetno, a ne usodno. Povsem drugače pa bi bilo, če bi takšna črna luknja zadela vašo glavo. Občutljive možganske celice bi lahko raztrgalo že pri razliki v sili med 10 in 100 nanonewtoni. Slednje pa bi povzročilo resne posledice. Vendar bi moral biti za tak učinek objekt na zgornji meji razpona mase prvobitnih črnih lukenj, torej blizu 10¹⁹ kg.
Še bolj zaskrbljujoči so udarni valovi, ki bi nastali ob vstopu črne luknje v telo. Ko bi drobna črna luknja prebila tkivo, bi sprožila val gostote, ki bi kot drobna eksplozija valovil skozi telo, uničeval celice in sproščal toploto. Študija ugotavlja, da bi za učinek, primerljiv z udarcem krogle kalibra 22, zadostovala masa 1,4 x 10¹⁴ kg – vrednost, ki je povsem znotraj razpona prvobitnih črnih lukenj (10¹³–10¹⁹ kg). To pomeni, da bi lahko tak objekt brez težav povzročil smrt, še posebej, če bi prizadel vitalne organe. Ta pojav je veliko nevarnejši od plimskih sil. Deloval bi namreč kot neviden projektil, ki za seboj pušča sled uničenja.
Verjetnost: znanstvena fantastika ostaja fikcija
Kljub temu da prvobitne črne luknje teoretično lahko obstajajo in nekateri modeli predlagajo, da bi bile celo del temne snovi, so možnosti, da bi ena zadela človeka, izjemno majhne. Astronomska opazovanja omejujejo njihovo prisotnost: če so manjše od 10¹² kg, bi že izhlapele zaradi Hawkingovega sevanja, če pa presegajo 10²⁰ kg, bi jih zaznali prek gravitacijskega lečenja zvezd, česar pa ne opazimo.
Tudi če obstajajo v razponu mase asteroidov, je vesolje tako prostrano, da je verjetnost trka manjša od ena proti 10 bilijonov v posameznem življenju. Z drugimi besedami, četudi so tam zunaj, nas skoraj zagotovo ne bodo našle. Študija tako ostaja fascinantna miselna vaja, ki bolj kot resnično grožnjo razkriva čudesa fizike in neskončnost vesolja.
Portal24; Foto: Pixabay/AdisResic
