Šušteršič: Solidarnostni prispevek verjetno protiustaven in obkrožen z lažmi

Nekdanji finančni minister Slovenije Janez Šušteršič v svoji zadnji kolumni opozarja na več problematičnih vidikov solidarnostnega prispevka, ki ga je uvedla vlada pod vodstvom Roberta Goloba. Šušteršič izpostavlja, da bo prispevek plačevalo tudi od plačanih prispevkov za socialno varnost. Slednje pomeni, da bo del zbranega denarja šel v proračun in ne samo poplavljencem, kot je bilo prvotno mišljeno. Poleg tega meni, da je zakon zelo verjetno v nasprotju z ustavo in da ga od samega začetka spremlja laž, ki je sedaj razkrinkana.

Šušteršič v svoji kolumni za Siol pojasnjuje, da so določbe zakona o interventnih ukrepih napisane tako nejasno, da so lahko namenoma zavajajoče. To pomeni, da bodo državljani na koncu plačali več, kot so sprva mislili. Opozarja, da bodo prispevki plačani ne le od neto plače, ampak tudi od akontacije dohodnine in plačanih prispevkov za pokojnine, zdravstvo, porodniške in poškodbe pri delu. To velja tudi za druge dohodke, ki niso plače, kot so pokojnine in nadomestila za brezposelne, če presegajo 35 odstotkov povprečne plače, kar je trenutno 762 evrov bruto.

Navadna laž

Ena izmed razkrinkanih laži, ki jo Šušteršič izpostavlja, je trditev ministra za delo Luke Meseca in vlade na svoji spletni strani, da bo solidarnostni prispevek veljal kot nadomestilo za tiste, ki ne bodo želeli oddelati solidarnostne sobote. Šušteršič pojasnjuje, da je to navadna laž, saj je v predlogu zakona jasno zapisano, da se obvezni solidarnostni prispevek zmanjša za obračunan prispevek delavca ali delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka. Nekdanji minister je pripravil tudi teoretični izračun, koliko boste morali plačati, tudi če se boste odločili za delovno soboto.

Šušteršič nadalje ugotavlja, da bo denar, zbran s solidarnostnim prispevkom, namenjen tudi za polnjenje proračuna. Pravi: “Delodajalec bo vašo neto plačo nakazal proračunu kot solidarnostni prispevek za bodoči sklad za obnovo, poleg tega pa bo nakazal tudi akontacijo dohodnine od vaše bruto plače na FURS ter svoje in vaše socialne prispevke, kamor je pač treba. V zakonu namreč nikjer ne piše, da je plača, ki jo zaslužite na solidarnostni dan, oproščena dohodnine in prispevkov.”

Na koncu Šušteršič opozarja, da je solidarnostni prispevek verjetno v nasprotju z ustavo, saj predvideva obdavčitev vseh letošnjih dohodkov, tudi tistih, ki so bili prejeti pred sprejetjem interventnega zakona, kar pomeni retroaktivnost. “Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da naknadno uvajanje dajatev na dohodke, ki so že bili prejeti, pomeni, da je takšen zakon retroaktiven,” pojasni Šušteršič za Siol.

Vendar to ne pomeni, da bo Ustavno sodišče to prepoznalo tudi v tem primeru.

Preseganje namenov solidarnosti

V luči navedenih dejstev se torej zdi, da je vlada Roberta Goloba s sprejetjem interventnega zakona zavajala javnost, kršila ustavna načela in obvezala državljane na finančne prispevke, ki presegajo prvotne namene solidarnosti in podpore poplavljencem. Solidarnostni prispevek bi lahko tako bil le del širšega problema zavajanja in nejasnosti, ki ga prinaša celoten zakon o interventnih ukrepih. Potrebna je resna revizija zakonodaje in odgovornost vladnih uradnikov, ki so vodili in podpirali ta napačni pristop.

vir Foto: Zajem zaslona Portal24