Svet Evrope je izrazil zaskrbljenost nad omejevanjem svobode izražanja in mirnega zbiranja v Nemčiji, zlasti v povezavi z obravnavo protestov, povezanih z vojno v Gazi. Poročilo, ki ga je objavil komisar za človekove pravice Michael O’Flaherty, izpostavlja primere, kjer so nemške oblasti po mnenju Sveta Evrope nesorazmerno posegale v pravice posameznikov. Hkrati v Nemčiji poteka razprava o ravnovesju med bojem proti sovražnemu govoru in ohranjanjem temeljnih svoboščin.
Svet Evrope je v svojem poročilu izpostavil, da nemške oblasti v zadnjem obdobju strogo nadzirajo proteste, povezane z vojno v Gazi. Po navedbah komisarja O’Flahertyja so bili nekateri protestniki deležni policijskih posegov, ki so sprožili vprašanja o sorazmernosti ukrepov.
V poročilu je naveden primer, ko so oblasti prepovedale uporabo slogana »Od reke do morja, Palestina bo svobodna« na javnih dogodkih, kar so nekateri označili za antisemitsko, medtem ko drugi menijo, da gre za legitimno politično izražanje. Takšni ukrepi so po mnenju Sveta Evrope omejili pravico do mirnega zbiranja, kar je zagotovljena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.
Po poročanju DW News so se podobne kritike pojavile tudi na družbenih omrežjih, kjer so posamezniki opozarjali na pretiran nadzor nad izražanjem mnenj o izraelsko-palestinskem konfliktu.
Boj proti sovražnemu govoru
Nemčija že dolgo velja za državo z zgodovinsko občutljivostjo do sovražnega govora, kar izhaja iz njene preteklosti. Zakonodaja, kot je NetzDG (Zakon o izvrševanju omrežij), sprejet leta 2017, zahteva od spletnih platform, da hitro odstranijo nezakonite vsebine, vključno z žalitvami in pozivi k sovraštvu.
Svet Evrope sicer opozarja, da lahko preširoka razlaga teh zakonov vodi v neupravičeno omejevanje svobode govora. V poročilu so navedeni primeri, kjer so posamezniki prejeli kazni za spletne objave, ki so bile sicer kritične, a ne nujno nezakonite.
Primer, ki je sprožil veliko razpravo, je kazenska ovadba proti posamezniku, ki je na spletu uporabil žaljiv izraz za politika. Po mnenju kritikov takšni primeri kažejo na pomanjkanje jasnih meril za opredelitev sovražnega govora, kar lahko vodi v samocenzuro med državljani.
Svet Evrope v svojem poročilu poudarja, da je treba pri omejevanju svobode govora in zbiranja vedno upoštevati načelo sorazmernosti. Nemške oblasti so sicer zatrdile, da so ukrepi potrebni za preprečevanje širjenja sovraštva in zaščito javnega reda, a kritiki menijo, da to pogosto presega meje dopustnega.
Poleg tega so v Nemčiji pred februarskimi volitvami 2025 zaznali povečan nadzor nad političnimi izjavami, zlasti tistimi, ki jih oblasti označijo za »dezinformacije« ali »ekstremistične«. Po poročanju Politico.eu nemška vlada zatrjuje, da skuša najti ravnovesje med zaščito svobode govora in bojem proti spletnemu sovraštvu.
Ana Koren
Foto: Pexels
