Svetovna banka: Evropski izvoz čiste tehnologije se bo potrojil
Države Srednje in Vzhodne Evrope, kot so Poljska, Bolgarija, Hrvaška in Romunija, so na dobri poti, da znatno povečajo izvoz čiste tehnologije. Po zadnjem ekonomskem poročilu Svetovne banke bi se lahko izvoz iz te regije v prihodnjih letih potrojil, če bodo države uspele ohraniti svoj trenutni tržni delež. To bi pomembno prispevalo k doseganju ciljev Evropske unije na področju zmanjšanja emisij in krepitve globalne konkurenčnosti.
Izvoz čiste tehnologije vključuje izdelke, kot so toplotne črpalke, sončne celice, baterije za električna vozila in vetrne turbine, navaja Euronews. Ti izdelki so ključni za prehod na trajnostne energetske vire in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Cilj Evropske unije je doseči neto ničelne emisije do leta 2050. Države Srednje in Vzhodne Evrope pa bi pri slednjem imele pomembno vlogo. Poleg tega bi povečanje izvoza teh tehnologij prispevalo k večji energetski neodvisnosti Evropske unije, kar je zlasti pomembno v luči trenutnih geopolitičnih razmer, kot je vojna v Ukrajini.
Svetovna banka opozarja, da bi rast izvoza lahko spodbudila tudi domači gospodarski razvoj v teh državah. Povečana proizvodnja in izvoz čiste tehnologije bi ustvarila nova delovna mesta ter izboljšala gospodarsko stabilnost, kar je ključnega pomena v obdobju naraščajočih življenjskih stroškov in negotovosti.
Cilji in izzivi za Evropsko unijo
Eden glavnih ciljev Evropske unije je, da do konca desetletja doseže domačo proizvodnjo, ki bi do leta 2040 pokrila 40 odstotkov potreb po čisti tehnologiji, ter 15 odstotkov svetovnega povpraševanja po čisti energiji. To bi zmanjšalo energetsko odvisnost od držav, kot je Rusija, ter spodbudilo konkurenčnost evropske industrije.
Za dosego teh ciljev bodo potrebne znatne naložbe v raziskave in razvoj, izboljšanje dobavnih verig ter krepitev kadrovskih zmogljivosti. Svetovna banka poudarja, da bo ključno usklajevanje med državami članicami Evropske unije, da se prepreči notranja konkurenca in spodbudijo zasebne naložbe.
Gospodarske posledice za regijo
Države Srednje in Vzhodne Evrope se trenutno soočajo z visokimi življenjskimi stroški, pri čemer cene hrane in osnovnih dobrin hitro naraščajo. To vpliva na gospodinjstva, saj realne plače ne dohajajo hitro rastočih cen, kar povečuje negotovost glede preskrbe s hrano in revščine.
Anna Akhalkatsi, državna direktorica za Evropsko unijo pri Svetovni banki, opozarja, da so socialne politike, usmerjene v najbolj ranljive skupine prebivalstva, ključne za zmanjšanje teh posledic. “Zgodovinsko visoke cene najbolj prizadenejo ranljive ljudi v Evrope. Nekatere družine polovico svojega dohodka namreč porabijo za hrano,” je dejala. Poleg tega poudarja pomen poštenega in vključujočega zelenega prehoda, ki bi omogočil ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast.
Napovedi za Evropsko unijo v letu 2024
Gospodarstvo Evropske unije bi se lahko v letu 2024 usmerilo k mehkemu pristanku, kljub zvišanju obrestnih mer v zadnjih mesecih. Inflacija še naprej upada in se približuje cilju Evropske centralne banke, ki znaša 2 odstotka. Novembra 2024 je bila inflacija v Evropski uniji 2,5 odstotka.
Zaposlovanje v Evropski uniji se začenja krepiti, nominalna rast plač pa izboljšuje kupno moč potrošnikov. Kljub temu ostajajo izzivi, vključno s trgovinskimi napetostmi med Evropsko unijo in ZDA ter Evropsko unijo in Kitajsko. Poleg tega neenakomerno gospodarsko okrevanje med državami članicami lahko vpliva na uspešnost Evropske unije pri doseganju stabilne rasti.
Portal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
