Svetovna turneja najboljših zamrznjenih dobrot
Ali na svetu obstaja kdo, ki ne obožuje sladoleda?
Naj gre za Azijo, Evropo, Avstralijo, severno ali južno Ameriko, lahko rečemo, da je ta zamrznjena poslastica priljubljeno razvajanje za vsakogar.
V kulinarični zgodovini sladoled izvira iz drugega stoletja pred našim štetjem. Grški kralj Aleksander Veliki je imel rad sneg in led z okusom medu ter nektarja. Rimski cesar Neron pa je užival v snegu z okusom sadja in sokov.
V kulinarični zgodovini sladoled izvira iz drugega stoletja pred našim štetjem. Grški kralj Aleksander Veliki je imel rad sneg in led z okusom medu ter nektarja. Rimski cesar Neron pa je užival v snegu z okusom sadja in sokov.
Več kot 1000 let pozneje je Marco Polo v Italijo z Daljnega vzhoda prinesel recept za šerbet, ki se je sčasoma razvil v sladoled, kot ga poznamo danes.
“Vsaka kultura ima drugačno interpretacijo sladoleda, ki se pogosto ne imenuje sladoled. To je hrana, ki združuje ljudi,” meni Jeni Britton Baue, ki se je specializirala za sladolede.
Od zamrznjenega kremastega sladoleda v Združenih državah Amerike do kulfija v Indiji, lahko uživate v okusu sladoledov po vsem svetu in tudi tako prebudite otroka v sebi.
Zamrznjena krema, Združene države Amerike
Bruce Weinstein, avtor knjige “The Ultimate Ice Cream Book”, meni, da je mehka zamrznjena krema najbolj značilen ameriški sladoled.
V nasprotju z zamrznjenim jogurtom, ki je narejen iz kultiviranega jogurta in sladkorja, je zamrznjena krema kombinacija mleka, smetane, sladkorja in rumenjakov. Običajno vsebuje tudi zgoščevalec, pravi Weinstein.
Sladoledarski stroji v recepturo vmešajo zrak, zato je končni rezultat zračen in lahek.
Pri okusih zamrznjenih krem Američani običajno izbirajo med vanilijo in čokolado. Lahko se odločijo tudi za vrtinčenje. Kombinacijo obeh. “Kremo povaljaš v posipih ali jo pomočiš v rdeč ali čokoladni sirup, ki takoj zamrzne v trdo lupino,” pravi Weinstein.
Raspado, Mehika
Raspados si predstavljajte kot mehiško različico ameriških snežnih kornetov. Medtem ko so snežni kornetki narejeni iz pretirano sladkega sirupa, je v raspadosu pravo sadje ali sveži sadni sokovi.
Sladka in hladna poslastica je razširjena po vsej Mehiki in se prodaja na uličnih stojnicah. Lillian Aviles, strokovnjakinja za mehiško kulturo pravi: “Na stojnicah prodajajo različne sadne okuse, kot so tamarind, limeta, ananas, pomaranča in mango,” pravi. “Na voljo so tudi okusi brez sadja, kot sta vanilija in rompope, ki je podoben jajčnemu likerju.”
Na številnih mehiških tržnicah prodajalci pripravljajo mešanico raspada in mlečnega napitka, imenovano eskimo.
Posebnost pri mehičanih pa je zagotovo, da Mehičani ne bodo jedli raspadosa v kornetu. Postrežejo ga le v skodelicah.
Gelato, Italija
Poleg testenin velja gelato za kulinarični simbol Italije. Obiskovanje lokalnih gelaterij je za Italijane pravzaprav način življenja.
“Italijani se zbirajo v gelaterijah in se družijo,” pravi Britton Bauer. “So priljubljena mesta za druženje in predstavljajo kulturne ikone.”
Italijanski gelato ima manj maščob kot običajni sladoled in je narejen iz polnomastnega mleka, jajc, sladkorja in arom. ”V ZDA ne moremo izdelovati gelata na italijanski način,” pravi Weinstein. “Naše mleko nima dovolj maščobe. Dodati moramo smetano.”
V Italiji se gelato postreže z lopatico, ki hladno poslastico stisne v skodelico ali kornet.
Crème Glace, Francija
Videti je kot gelato in ima podobno teksturo. Vseeno pa je crème glace ali francoski sladoled bogatejši od italijanskega.
“Glace je lep križanec med ameriško zamrznjeno kremo in gelatom” pravi. “Soljena karamela je zagotovo najbolj priljubljen okus.”
Po kulinarični zgodovini je sladoled v Francijo prinesla še vedno delujoča pariška restavracija Le Procope, ki jo je konec 17. stoletja odprl italijanski priseljenec.
Dondurma, Turčija
Sladoled, ki se ne topi? Da, točno to je dondurma ali turški sladoled. Domačini mu pravijo tudi Maras dondurma.
Karen Fedorko Sefer, ustanoviteljica turističnega podjetja Sea Song Tours pravi, da ima dondurma elastično teksturo. Narejena je iz kozjega mleka, sladkorja in salapa, ki je pulpa vijolične orhideje. Pogosto vsebuje mastiko ali smolo z okusom bora, ki jo pridobivajo iz mastike.
“Kupovati dondurmo je kot gledati predstavo,” pravi Fedorko Sefer. “Moški, ki ga prodajajo, nosijo tradicionalno turško obleko in sultanski klobuk. Sladoled raztegujejo, vrtijo in obračajo, dokler se ne zloži v kornet. Otroci in odrasli so navdušeni nad predstavo.”
Kakigori, Japonska
Morda je res narejen iz ledu, vendar kakigori, japonska različica sladoleda, zagotovo ni snežni kornet.
“Pri pravem kakigoriju se uporablja zelo fino obran led, ki se v ustih topi kot kremni sladoled,” pravi Sakura Yagi, operativna direktorica skupine TIC Restaurant Group. Slaščičarski mojstri pripravijo kakigori tako, da iz ledenih blokov brijejo led, dokler se ne oblikuje v puhasto kepo. Ledu dodajo sirupe, ki so običajno ročno izdelani iz kakovostnih sestavin.
“Lepota kakigori je v preprostosti,” pravi. “Japonci ga jedo predvsem poleti in so navdušeni nad njegovim uživanjem. Zlasti nad najnovejšimi sezonskimi okusi.”
Sladico lahko poskusite tudi v Ljubljani v restavraciji Sarrbing.
Kulfi, Indija
Kulfi, indijski tradicionalni sladoled, izvira iz 16. stoletja. Morda je ena najbogatejših zamrznjenih sladic na svetu, pravi Camellia Panjabi, znana indijska pisateljica o hrani.
“Pri pripravi kulfija mleko zavremo, kar ga karamelizira. Končni rezultat pa je zelo sočen sladoled,” pravi Panjabi. “Ko ga skuhate, mu lahko dodate tudi okuse, kot so žafranove nitke, zdrobljene pistacije ali zdrobljeni mandlji.”
Kulfi se od drugih sladoledov razlikuje tudi po tem, da je navadno vnaprej oblikovan v dolgo obliko, podobno sladoledu ali stožcu. Nato je zamrznjen in šele za tem postrežen.
Britton Bauer, ki je kulfi poskusila v ZDA, ga opisuje kot zelo sladkega in skoraj medenega.
Vir slik: TripAvisor, Slusheeland, HILOVED, Erable du Quebec, Carnival Munchies, Tokyo Cheapo, The Spruce Eat
