Svetovni vojaški izdatki 2024: Kdo troši največ in zakaj?
Svetovni obrambni izdatki so lani skočili na vrtoglavih 2,72 bilijona dolarjev, kar je za 9,4 odstotka več kot v letu 2023, razkriva najnovejše poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI). Največji letni porast po hladni vojni, pravijo, kot da bi svet potreboval še en opomnik, kako radi zapravljamo za orožje.
Evropa je bila, presenečenje, glavni motor te finančne norosti, saj so se izdatki – vključno z Rusijo – povzpeli za 17 odstotkov na 693 milijard dolarjev, kar je preseglo ravni iz časov, ko smo vsi trepetali pred jedrskim spopadom. Vojna v Ukrajini, ki se vleče kot neskončna telenovela, je države prisilila, da odprejo denarnice. Rusija je svoje vojaške izdatke povečala za 38 odstotkov na 149 milijard dolarjev, kar je 7,1 odstotka njenega BDP – očitno je vojna dražja, kot so pričakovali. Ukrajina, ki v času vojne skoraj ves svoj proračun meče v vojaške stroje, je izdatke povečala za 2,9 odstotka na 64,7 milijarde dolarjev, kar je 34 odstotkov njenega BDP.
Bližnji vzhod: denar za orožje, ne za mir
Na Bližnjem vzhodu so izdatki poskočili za 15 odstotkov na 243 milijard dolarjev, kar je, če vprašate, le še en dokaz, da je regija magnet za konflikte. Izrael, ki nadaljuje svojo ofenzivo v Gazi, je svoje izdatke povečal za 65 odstotkov na 46,5 milijarde dolarjev – največji skok od šestdnevne vojne leta 1967. Libanon, ki se očitno noče pustiti preveč zasenčiti, je svoje izdatke povečal za 58 odstotkov, čeprav 635 milijonov dolarjev v primerjavi z Izraelom izgleda kot drobiž za kavo. Iran, ki se kljub svoji vlogi regionalnega “bad boya” sooča z gospodarskimi sankcijami, je svoje izdatke zmanjšal za 10 odstotkov na 7,9 milijarde dolarjev. Očitno tudi provokatorji včasih ostanejo brez denarja.
ZDA, kot vedno, kraljujejo na vrhu z 997 milijardami dolarjev, kar je 37 odstotkov svetovnih izdatkov in 66 odstotkov Natovega proračuna. Kitajska, ki očitno noče zaostajati, je svoje izdatke povečala za 7 odstotkov na 314 milijard dolarjev, kar pomeni tri desetletja rasti brez premora. Vseh 15 največjih porabnikov, ki skupaj obvladujejo 80 odstotkov svetovnih izdatkov, je lani povečalo proračune. V Aziji in Oceaniji so izdatki zrasli za 6,3 odstotka na 629 milijard dolarjev, z Japonsko (59 milijard dolarjev) in Avstralijo (37 milijard dolarjev) na čelu. Afrika je dodala 3 odstotke na 52,1 milijarde dolarjev, Južna Amerika pa je ostala pri miru s 53,6 milijarde dolarjev.
Kaj pa prihodnost? Več orožja, manj vsega drugega
Poročilo SIPRI vljudno opozarja, da ta obsedenost z vojaškimi proračuni pomeni manj denarja za stvari, kot so socialna pomoč ali, bog ne daj, mednarodna pomoč. “Več kot 100 držav je lani povečalo vojaške izdatke,” je suho ugotovil Xiao Liang iz SIPRI, kot da nas mora spomniti, da svet raje kupuje tanke kot gradi bolnišnice. Analitiki pravijo, da je to le odraz “poslabšane varnostne krajine” – lepa fraza za svet, ki se obnaša, kot da smo vsi v predzadnji sceni akcijskega filma. Bastian Giegerich z Mednarodnega inštituta za strateške študije pravi, da se bo ta trend nadaljeval tudi v 2025, kar pomeni, da bomo vsi še naprej plačevali za to drago predstavo.
V Natu, ki obvlada 55 odstotkov svetovnih izdatkov, je 18 od 32 članic doseglo cilj 2 odstotkov BDP za obrambo – čestitke, Poljska, ki je z 38 milijardami dolarjev (4,2 odstotka BDP) zmagovalka v kategoriji “najbolj prestrašena članica”. Švedska, novinka v zavezništvu, je svoje izdatke povečala za 34 odstotkov na 12 milijard dolarjev, kar je učinkovit način, da si “dobrodošel v klubu”.
Medtem ko se svet utaplja v orožju, se zastavlja vprašanje: kako dolgo bomo še lahko financirali to norost, preden se bodo proračuni sesuli kot hišica iz kart? Lorenzo Scarazzato iz SIPRI pravi, da je Evropa vstopila v obdobje “visokih in naraščajočih” izdatkov, kar zveni kot vljuden način, da reče “pripravite se na še več tega”. Fiskalna vzdržnost? Družbene posledice? Očitno bomo o tem razmišljali kasneje, ko bomo vsi sedeli v bunkerjih in šteli naboje.
Miha Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/DiceME (fotografija je simbolna)]
