Evropski parlament je pripravil osnutek resolucije, v kateri opozarja na odpravo dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji ter poudarja potrebo po zgodovinski pravičnosti, dostojnem pokopu žrtev povojnih pobojev in nadaljnjem raziskovanju prikritih grobišč. Dokument temelji na peticiji slovenskega državljana in obravnava vlogo komunističnega režima po drugi svetovni vojni, s posebnim poudarkom na potrebi po ohranjanju evropskega zgodovinskega spomina.
Evropski parlament je 7. marca 2025 pripravil osnutek resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Dokument, ki ga je v imenu Odbora za peticije podpisal evropski poslanec Bogdan Rzońca, temelji na peticiji št. 0718/2023 in vključuje vrsto zgodovinskih in političnih ugotovitev ter pozivov slovenskim oblastem.
Osnutek resolucije poudarja, da mora biti evropska zgodovina obravnavana v vsej kompleksnosti, z objektivnostjo, dejstvi in strokovnim dialogom. V dokumentu je zapisano, da mora zgodovino voditi stroka, »na katere se ne bi smel vršiti politični vpliv«.
V nadaljevanju dokumenta je poudarjeno, da je ohranjanje spomina na tragično preteklost Evrope in na žrtve totalitarnih režimov ključno za spoštovanje dostojanstva žrtev, promocijo sprave in človekovih pravic. Parlament se v tem kontekstu sklicuje na predhodno sprejeto resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih.
Dokumentirana dejstva o povojnem nasilju
Med osrednjimi poudarki resolucije je ocena, da so bili po drugi svetovni vojni v Sloveniji žrtve nasilja številni posamezniki, ki so se uprli komunističnemu sistemu. V dokumentu je navedeno, da je bilo po vojni »več kot 100.000 prebivalcev Slovenije« žrtev različnih oblik represije, med katerimi so bila tudi huda kršenja človekovih pravic, vključno z izvensodnimi usmrtitvami, odvzemi svobode in onemogočanjem dostojnega pokopa.
Dodano je, da je jugoslovanski komunistični režim v Sloveniji izvedel množične zunajsodne poboje več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov, pri čemer številni kraji pobojev še danes niso primerno raziskani ali označeni. Komisija vlade Republike Slovenije je po navedbah v dokumentu doslej odkrila več kot 750 lokacij prikritih grobišč, kar naj bi pričalo o sistematičnem prizadevanju za prikrivanje teh zločinov.
Resolucija opozarja tudi na to, da se je o teh zločinih desetletja molčalo, kar je onemogočilo proces sprave in »zakopalo zgodovinsko resnico«.
Kritika odprave dneva spomina in poziv k rehabilitaciji žrtev
Posebno pozornost osnutek namenja odločitvi slovenske vlade iz leta 2023, ko je bila odpravljena uradna obeležitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. V dokumentu je ta odločitev označena kot »hud korak nazaj v prizadevanjih za zgodovinsko pravičnost, spravo in spoštovanje žrtev«.
Parlament poudarja, da je treba omogočiti akademsko obravnavo teh tem, zagotoviti pogoje za znanstvene raziskave in vzpostaviti podporne institucije, ki bodo prispevale k razumevanju zgodovinskih dogodkov. Slovenske oblasti so pozvane, naj »pokopljejo žrtve na dostojen način«, raziščejo prikrita grobišča, izvajajo dostojne pokope in postavijo spominska obeležja za prihodnje generacije.
V osnutku resolucije je znova potrjen pomen 23. avgusta kot evropskega dne spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Parlament države članice poziva k ohranjanju kolektivnega spomina na vse oblike totalitarnega nasilja, vključno s komunizmom.
Evropska komisija je pozvana, naj v okviru programov za enakost, pravice in vrednote še naprej zagotavlja sredstva za raziskave in izobraževanje o zločinih vseh totalitarnih sistemov, vključno z nacizmom, fašizmom, stalinizmom in komunizmom. Poudarjeno je, da ti projekti pripomorejo k širšemu razumevanju zgodovine in k preprečevanju ponavljanja podobnih kršitev v prihodnosti.
Dokument zaključuje z ugotovitvijo, da bi bil državni dan spomina v Sloveniji pomemben prispevek k spravi, ob tem pa opozarja, da zgodovinski spomin ne sme biti politično instrumentaliziran.
Miha D. Kovač
Foto: Wikimedia/PhJ
