Tokrat so v Tarči (TV Slovenija) komentirali zloglasni seznam političnih zaposlitev na ministrstvih, ki jih je zahtevala Golobova vlada. Kdo je na seznamu in kaj bodo z njimi? Kam vse je nekdanja vlada zaposlila najtesnejše uslužbence in družinske člane? To so vprašanja, ki jih je postavila ekipa Tarče in na njih poskušala najti odgovore.

Tarča se je ukvarjala s tem, kateri družinski člani in drugi zvesti kadri prejšnje vlade so dobili varne službe v različnih državnih podjetjih, v katerih so plače višje kot v državni upravi. Med njimi so ministrova sestra, pa sinovi ministra, državne sekretarke in vplivnega politika. Tudi Golobova vlada je v komaj 15 dneh že priskrbela položaje družinskim članom – le da so nepotizem preimenovali v feminizem. Javna uprava in državna podjetja postajajo čedalje večji bazen, kamor prihajajo ljudje, ki jim je treba priskrbeti službo, namesto kompetenc so v ospredju zveze in strankarska pripadnost. To pa so nato kadri, ki vodijo državo skozi draginjo, epidemijo, izvajajo infrastrukturne projekte in druge zahtevne naloge.

Gostje Tarče so bili Maša Kociper (kabinet premierja), Boštjan Koritnik (nekdanji minister za javno upravo), Vida Čadonič Špelič (NSi) in Frančišek Verk (sindikalist).

Mala Slovenija, sorodstva, zaposlitve

Sestra nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa je, po informacijah Tarče, pred približno letom službo dobila v državni družbi 2TDK. Viri Tarče pravijo, da je inženirka gradbeništva, kot referentka naj bi na 2TDK-ju opravljala administrativna dela. Informacije o njeni zaposlitvi v podjetju pa na TV Slovenija nisei mogli preveriti. “Imen zaposlenih ne moremo razkriti skladno z 48. členom ZDR-1 in 106. členom ZVOP-1,” so sporočili.

Matej Forte, sin nekdanje SDS-ove državne državne sekretarke Alenke Forte, je bil po prihodu vlade Roberta Goloba sicer hitro odpoklican s položaja v svetu NIJZ-ja. A je bil v mandatu vlade Janeza Janše na zaupanje zaposlen v kabinetu ministra za kohezijo Zvoneta Černača. Tik pred volitvami, 1. aprila, je Matej Forte dobil pogodbo za nedoločen čas. Plača: približno 1500 evrov neto. Službo je dobil tudi Černačev sin Matija Černač, ki se je lani zaposlil v državni družbi Slovenski državni gozdovi. Izbran je bil na razpisu, na katerega se je prijavilo 15 kandidatov. Po navajanju medijev naj bi skrbel za odpremo gozdnolesnih sortimentov.

Na uradu za demografijo je službo dobil tudi Aleš Primc in še nekateri blizu stranki SDS. Na ministrstvu za notranje zadeve pa se je kmalu po nastopu Janševe vlade zaposlila Tina Princes Damjanovič, žena Damjana Damjanoviča, ki je s podporo SDS-a kandidiral za župana Ljubljane. Nekaj časa pa je vodil tudi medij Nova24.

Po le nekaj tednih je tudi pri novi vladi mogoče opaziti nekaj imenovanj z družinsko konotacijo. Na DRI-ju je nadzornik postal Brane Ribič, brat pomembnega člana Gibanja Svoboda Andreja Ribiča, po novem tudi prvega nadzornika ElesaAndrej Ribič je Tarči sporočil, da z imenovanjem brata ni imel nič, da je njegov brat strokovnjak in da izpolnjuje vse pogoje.

Najbolj je ta teden odmevala zaposlitev Maje Tašner Vatovec v kabinetu Luke Mesca. Gre za ženo vodje poslanske skupine LeviceMateja Tašnerja Vatovca. (O tem smo poročali TUKAJ). Iz Levice sporočajo: “Ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma.” Spomnimo, ko se je v parlamentu zaposlila partnerica Žana Mahniča, je to dvignilo veliko prahu. Prav Levica pa je bila do kadrovanja prejšnje vlade zelo kritična. “1400 menjav v tej vladi. In kadrovalo se je povsod in ne glede na kompetence,” je v tarči marca 2022 dejal Luka Mesec.

Zaposlitve v državnih podjetjih so za marsikoga še privlačnejše od tistih v državni upravi. Službe so enako varne, plače pa navadno višje kot v državnem aparatu.

Na 2TDK-ju naj bi službo našla tudi Mateja Erčulj, do pred kratkim svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu Janeza Janše. Iz kabineta nekdanjega ministra Jerneja Vrtovca se služba na Slovenskih železnicah obeta Alešu Miheliču iz NSi-ja. Končna odločitev o njegovi zaposlitvi še ni sprejeta. Viri Tarče z Železnic pa pravijo, da je Mihelič sicer strokovnjak za železniški promet.

Na Pošti Slovenije naj bi si službo urejala nekdanja vodja NPU-ja Petra Grah Lazar. Tudi nekdanji direktor Spirita Tomaž Kostanjevec, ki menda velja za kader Zdravka Počivalška. Iz Pošte so za Tarčo sporočili, da kadrovskih zadev ne komentirajo. Tik pred oddajo pa je Tarča od zanesljivega vira dobila informacijo, da so Tomaža Kostanjevca danes (četrtek) zaposlili na delovno mesto strokovni koordinator specialist.

Janševa vlada je takoj po svojem nastopu zamenjala vodstvo NIJZ-ja, kar počne tudi nova politika. Zamenjan je že svet zavoda. Novi vršilec dolžnosti strokovnega direktorja je postal Ivan Eržen. Po napovedih, da bo s položaja generalnega direktorja Milan Krek odstopil sam, se je vprašanje njegove menjave sprevrglo v pravo medijsko vojno. ( O tem smo poročali TUKAJ). Krek ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očita nedopustne politične pritiske. 

V RTV Slovenija že leta posega politika. V programskem svetu smo videli politične kadre, nekoč predvsem SD-jeve, zdaj SDS-ove. Trenutno je najbolj na udaru javna televizija brez direktorja. Razmere so zaostrene. Potekajo stavkovne dejavnosti, odhajajo kadri. Na zadnji razpis za mesto direktorja so prispele tri prijave. Med njimi naj bi bila tudi prijava Uroša Urbanije, do pred kratkim vodje Ukoma, ki je kot predstavnik vladnega urada s tabelami redno analiziral poročanje javnega medija. Po neuradnih informacijah Tarče pa naj bi Urbanija oddal nepopolno vlogo. Pozabil naj bi jo podpisati. Zadeve za Tarčo ni komentiral.

Kakšno škodo lahko prinese kadrovanje ljudi brez pravih kompetenc na strokovne položaje, smo lahko videli pred kratkim v Narodnem muzeju. V Ljubljani naj bi videli dela največjih svetovnih umetnikov. Vse skupaj pa se je končalo z zgodovinsko sramoto institucije nacionalnega pomena. Zdaj že nekdanji direktor muzeja Pavel Car, imenovan v času Janševe vlade, je za napako sprejel odgovornost. “Z namenom, da se ohrani ugled Narodnega muzeja Slovenije in njegovih odličnih strokovnjakov, z današnjim dnem nepreklicno odstopam s položaja Narodnega muzeja Slovenije. S tem pa zastor pade,” je izjavil na novinarski konferenci.

Seznami, črni seznami, strokovnjaki

Ministrstvo za infrastrukturo je poslalo seznam 85 imen novih zaposlitev in premestitev v zadnjih dveh letih in pol, je poročala novinarka Anja Šter. Bili so edini, druga ministrstva so se na najrazličnejše načine izgovarjala, zakaj seznamov niso poslali, čeprav gre za javne podatke.

“Če bi to naša vlada naredila, veste, kaj bi bilo? Najprej bi se oglasila informacijska pooblaščenka, ki bi nam rekla, da vlada nima nobene zakonske podlage, da preverja pravilnost zaposlitve javnih uslužbencev,” je v Tarči na začetku meseca ravnanje nove vlade komentiral vodja NSi-ja in nekdanji obrambni minister Matej Tonin.

Sezname politično zaposlenih kadrov predhodne vlade so – sicer ne javno – zahtevale skoraj vse nove vlade. Po drugi vladi Janeza Janše je takratna premierka Alenka Bratušek poskusila celo z javnim pozivom. “Želim, da se vsem tem ljudem da možnost, da častno odidejo s položajev, ki so jih zasedli nečastno, predvsem zato, ker spadajo v krog ene same politične stranke,” je povedala konec februarja 2013. Takrat je z mesta vršilca dolžnosti direktorja geodetske uprave odstopil Gregor Klemenčič, član SDS-a. Zanimivo: Janševa vlada ga je 1. oktobra 2020 imenovala za vršilca dolžnosti direktorja direktorata za okolje. Po nastopu Golobove vlade pa je to mesto zasedla Tanja Bolte, za številne okoljevarstvenike sporen SD-jev kader.

22. februarja je bil objavljen razpis za mesto sekretarja v direktoratu za invalide na ministrstvu za delo. Prijavilo se je deset kandidatov. Izbran je bil Cveto Uršič, dotedanji državni sekretar na ministrstvu. Zaposlil se je prvega junija, na dan imenovanja nove vlade, tik pred primopredajami. “Ampak državni sekretar Cveto Uršič je legenda ministrstva za delo. Seveda je vmes, mislim, da za nekaj let, šel z ministrstva, ampak se je vrnil. Izjemen strokovnjak, poznavalec nevladnega sektorja, socialnih zadev, oskrbe starejših,” je komentiral prejšnji minister za delo Janez Cigler Kralj. Uršiču resda ne moremo oporekati strokovnosti, hkrati pa ni mogoče mimo tega, da je ključni kader stranke NSi. Še eno članico NSi-ja, Mojco Erjavec, je prejšnji minister Cigler Kralj letos zaposlil na lani ustanovljenem direktoratu za starejše in deinstitucionalizacijo. Po informacijah Tarče so na tem direktoratu zaposlili še nekaj drugih NSi-jevih kadrov.

Še podrobneje o spornem seznamu ministrstva za infrastrukturo. Pod številko 22 je vpisan Božidar Godnjavec. Najprej je bil tam zaposlen na zaupanje, nato je dobil službo za nedoločen čas. Pri Logarjevi parlamentarni preiskovalni komisiji o bančni luknji je bil strokovni sodelavec, kot forenzik je sodeloval v številnih drugih parlamentarnih komisijah, za kar je od leta 2015 do 2020 po podatkih Erarja od državnega zbora prejel 120 tisoč evrov honorarja. Da gre za lojalen kader nekdanje vlade, dokazujejo tudi njegove druge funkcije: zaupali so mu vodenje nadzornega sveta Elektra Ljubljana, ko je ta razrešil nekdanjega direktorja Andreja Ribiča. Tako je Godnjavec novembra lani pisal Ribiču: “Vas kot predsednik nadzornega sveta pozivam, da zadevo v zvezi vašega odpoklica razrešimo sporazumno v dobro družbe.” Godnjavec je bil imenovan tudi za člana upravnega odbora Zavoda za blagovne rezerve, je pa tudi nadzornik v Luki Koper.

Imena drugih ključnih kadrov strank prejšnje vlade. Pod številko 5: Klemen Babnik, svetovalec že v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, potem vodja kabineta ministra Jerneja Vrtovca – ta ga je tudi zaposlil za nedoločen čas. Ironično je, da je na tako imenovanem črnem seznamu, čeprav ga je novi minister za finance Klemen Boštjančič vzel v svoj kabinet.

Na notranjem ministrstvu so zaposlili štiri ljudi, ki jih je na zaupanje vzel minister Aleš Hojs, med njimi Marka Petka. Po informacijah Tarče je Petek desa roka dotedanjega državnega sekretarja Franca Kanglerja, pomagal je tudi pri volilni kampanje Nove ljudske stranke. Poklicali so Kanglerja: rekel je, da Petka pozna od prej, drugega pa ni želel komentirati.

Politizacija državne uprave sega čedalje globlje tudi na področje kadrov, ki bi morali biti izključno strokovnjaki in ki dejansko vodijo državo.

Tudi zdajšnja vlada pri tem ni izjema. V prvih dveh tednih so zamenjali 97 funkcionarjev, nadzornikov in drugih predstavnikov države.

V uradniškem svetu so prepričani, da je depolitizacija vrhovnega uradništva nujna. “Kar tudi vpliva na to, da se najvišji uradniki na ta prosta delovna mesta sploh ne prijavljajo. Pri direktorjih, generalnih direktorjih, generalnih sekretarjih je v večini prijava le ena,” je povedal predsednik uradniškega sveta Andrej Verhovnik Marovšek.

Ali to pomeni, da so že vnaprej določeni? “To pomeni, da kandidati dejansko niso motivirani, ker to razumejo, da je vnaprej določeno,” je dejal Verhovnik Marovšek.

Po zamenjavi vodstva Fursa so z mesta direktorja urada za splošne zadeve razrešili tudi njega, čeprav je bil devet let generalni sekretar na finančnem ministrstvu v petih različnih vladah. “Tega ne bi komentiral,” je dejal Verhovnik Marovšek.

Absurdnost tako imenovanih seznamov za odstrel je tudi to, da so se na njih znašli tudi ljudje, ki jih je nova vlada postavila na najvišje položaje. Med njimi so na primer Saša Jazbec, zdaj državna sekretarka pri finančnem ministru Boštjančiču, pa Mitja Blaganje, v. d. generalnega sekretarja pri gospodarskem ministru Matjažu Hanu, ter Peter Grum in Peter Jenko, v. d. generalnega direktorja in njegov namestnik na Fursu.

Navodilo Sove, naj nekdanji ministri in državni sekretarji uničijo svoje elektronske naprave oziroma jih obdržijo

Sova je nekdanjim ministrom in državnim sekretarjem naročila, naj strokovno uničijo mobilne telefone in računalnike ali pa naj jih trajno obdržijo. Elektronske naprave so po navodilu Sove uničili le v kabinetu nekdanjega predsednika vlade. Uničili so dva računalniška diska, druge naprave so vrnili. Šest ministrov je mobilne telefone tablične računalnike in prenosnike obdržalo. Zdravko Počivalšek je obdržal mobilni telefon, tablico in tipkovnico, kar je bilo ob nakupu vredno 3002 evra. Matej Tonin je obdržal mobilni telefon in tablico, ob nakupu vredna 1199 evrov. Aleš Hojs pa je obdržal računalnik in tablico, ki sta danes vredna le še 354 evrov. Mobilne telefone so zadržali Andrej Šircelj, Jernej Vrtovec in Marjan DikavčičBoštjan Koritnik je obdržal mobilni telefon, ki ga je prejel kot minister.

Boštjan Koritnik

Koritnik je dejal, je bilo navodilo Sove ne uničenje naprave, temveč uničenje nosilcev podatkov. “V preteklosti so bile težave, ker osebni podatki z naprav niso bili izbrisani in so bili občutljivi. Vsak organ je ravnal, kot se je sam odločil.” Koritnik je še dejal, da je navodilo Sove previdnostno. V preteklosti so člani prejšnjih vlad telefone metali s 13. nadstropja in jih povozili z avtomobilom, je dodal Koritnik.

Maša Kociper

Maši Kociper se kljub vsemu navodilo Sove zdi nenavadno. “Opravljala sem že nekaj funkcij in običajno je bilo treba napravo vrniti. Kot poslanka sem prenosni računalnik morala vrniti.” Kot je dodala, pa so imeli možnost starejših, iztrošenih naprav tudi odkupiti, kar se ji zdi tudi smiselno. Sama je tako odkupila štiri leta star mobilni telefon. Da se dovoli prisvajanje naprav, ne da bi se zanje odplačala vsaj amortizacijska vrednost, je po njenem mnenju nenavadno.

Vida Čadonič Špelič

Čadonič Špelič je dejala, da se v državni upravi natančno ve, da je treba opremo vrniti. Znano je, koliko je določena naprava stala in po kolikšnem času je bila amortizirana, kdaj se lahko odpiše ali se jo po trenutni vrednosti odkupi. “Če so telefoni in tablice že amortizirani, potem jih bodo morali pri prvem popisu odpisati, če niso, imajo točno vrednost in jih je treba odkupiti, če se ne bodo odkupili, jih je treba vrniti, matično ministrstvo pa jih mora prodati.” Kot je dodala, so bile te naprave nabavljene iz javnih sredstev, zato je jasno, kako je treba z njimi ravnati.

Frančišek Verk

Frančišek Verk pravi, da uničevanje elektronskih naprav sploh ni smiselno, dovolj bi bilo, da bi npr. na računalnikih zamenjali trde diske. Prav tako se ne strinja z odkupovanjem računalnikov. “Odkupovanje je koristolovstvo, ki ga ne odobravam. Noben državnih uradnik, ki gre v pokoj, ne dobi nič razen dveh plač.” Dodal je, da se mu zdi smiselno odkupovanje mobilnih telefonov, računalnikov pa nikakor ne.

Povezava Tarča TUKAJ

Vir: MMC RTV Slovenija

Foto: Zajem zaslona Tarča

By A.K.

Komentar: