Te države so vodilne pri prehodu na brezgotovinsko prihodnost
Evropske nordijske države so se znova izkazale kot pionirke na področju digitalizacije, tokrat z izjemno prilagoditvijo za prihodnost brez gotovine. Analiza, ki jo je izvedlo norveško finančno spletno mesto Finansplassen po navajanju Euronewsa, razkriva, da so te države daleč pred ostalo Evropo, ko gre za prehod na brezgotovinsko družbo. Medtem pa države, kot so Armenija, Gruzija in Nemčija, zaostajajo v implementaciji sistemov, ki bi omogočili nemotene brezgotovinske transakcije.
Analiza pripravljenosti na brezgotovinsko prihodnost
Za pripravo analize so pri Finansplassenu uporabili podatke iz različnih virov, vključno s Svetovno banko, Eurostatom in drugimi javno dostopnimi bazami. Ocenjevali so ključne dejavnike, kot so:
- število bankomatov na 100.000 prebivalcev (manj bankomatov pomeni manjšo odvisnost od gotovine),
- razpoložljivost plačilnih terminalov za brezstične transakcije,
- odstotek prebivalstva, ki uporablja spletno bančništvo.
Rezultati so pokazali, da je Norveška najbolje pripravljena na brezgotovinsko prihodnost. Približno 96 % Norvežanov uporablja spletno bančništvo, število bankomatov pa je eno najnižjih v Evropi. Na drugem in tretjem mestu sta se uvrstili Finska in Danska, ki sicer imata več bankomatov in manj plačilnih terminalov, vendar podobno visok odstotek digitalno pismenih prebivalcev.
Med desetimi najbolj prilagojenimi državami so poleg nordijskih še Nizozemska, Švedska, Islandija, Estonija, Litva, Ciper in Švica. Na drugem koncu lestvice pa so Armenija, Gruzija in Nemčija, ki še vedno močno zanašajo na gotovinske transakcije.
Nordijske države kot model brezgotovinskega sistema
Nordijske države so od nekdaj veljale za inovativne na področju digitalizacije, pri čemer ni izjema niti prehod na brezgotovinske sisteme. Olle Pettersson, strokovnjak za osebne finance pri Finansplassenu, pojasnjuje, da brezgotovinski sistemi rešujejo številne specifične izzive teh držav, kot so redka poseljenost in težki vremenski pogoji, ki otežujejo tradicionalno plačevanje.
Poleg tega nordijske države odlikujeta visoko zaupanje v javne institucije in relativno majhno prebivalstvo, kar omogoča hitrejše uvajanje novih politik. Leta 2016 je največja norveška banka DNB celo pozvala k popolni odpravi gotovine, da bi preprečila nezakonite dejavnosti, kot je pranje denarja.
Norvežani so se hitro prilagodili digitalnemu plačevanju s platformo Vipps MobilePay. Slednja je od svoje uvedbe leta 2015 pridobila več kot 11,5 milijona uporabnikov na Norveškem, Finskem in Danskem. Kljub temu se norveški parlament zaveda tveganj popolne digitalizacije, zato je nedavno sprejel zakonodajo, ki olajša plačevanje z gotovino, kadar je to potrebno.
Emilie Enger Mehl, norveška ministrica za pravosodje in nujne primere, je poudarila, da gotovina ostaja pomembna kot oblika pripravljenosti na morebitne izpade digitalnih sistemov zaradi kibernetskih napadov ali naravnih nesreč.
Pandemija COVID-19 in vpliv na brezgotovinske transakcije
Pandemija COVID-19 je bila pomemben katalizator za prehod na brezgotovinsko družbo. Po podatkih Svetovne banke so brezgotovinska plačila po svetu med letoma 2017 in 2020 narasla z 91 na 135 plačil na osebo letno. Evropska centralna banka (ECB) je podobne trende opazila tudi v Evropi. Leta 2022 je bilo le 59 odstotkov transakcij izvedenih z gotovino. Slednje pa je občuten padec glede na 72 odstotkov leta 2019.
Raziskave kažejo, da potrošniki brezgotovinsko plačevanje vidijo kot bolj priročno. 60 odstotkov potrošnikov pa še vedno podpira možnost uporabe gotovine. V Danski, kjer gotovinska plačila zdaj predstavljajo le 8 odstotkov vseh transakcij, je nacionalna banka poudarila, da gotovina ostaja potrebna za specifične situacije.
Kljub številnim prednostim brezgotovinskih transakcij se pojavljajo tudi izzivi, povezani z izključenostjo ranljivih skupin, ki niso digitalno pismene. Poleg tega so digitalni plačilni sistemi izpostavljeni grožnjam, kot so kibernetski napadi in tehnične okvare.
Portal24; Foto: Pexels
