Tečaji delnic, leta 2022 padli za okoli 20 odstotkov

Tečaji delnic na svetovnih borzah so v letu 2022 zaradi številnih razlogov močno padli. Razlogi so vse od vojne v Ukrajini do šibkosti kitajskega gospodarstva. Padci so predvsem posledica agresivnega zviševanja obrestnih mer s strani centralnih bank z namenom zatiranja visokih inflacija.

Indeks MSCI vseh večjih borz na svetu je v zadnjem letu padel za okoli 20 odstotkov. Ta padec je njegova največja izguba po svetovni finančni krizi leta 2008, takrat je zdrsnil za skoraj 43 odstotkov.

Dow Jones je na Wall Streetu, največji borzi na svetu, izgubil 8,7 odstotka.

S&P 500 je potonil za 19,4 odstotka.

Ideks Nasdaq je nižje za 33 odstotkov. 

“To je posledica več razlogov, od problema z virusom covid na Kitajskem do invazije na Ukrajino. Za vlagatelje pa je najpomembnejše, kar koli stori Fed,” pravi Art Cashin, direktor borznega poslovanja pri švicarski banki UBS.

Velika inflacija v ZDA

Ker je inflacija v ZDA sredi leta dosegla najvišjo raven v več kot 40 letih, je ameriška centralna banka ključne obrestne mere zvišala za skupno 4,25 odstotne točke, na najvišjo raven po letu 2008.

Tako agresivnega zaostrovanja denarne politike Fed ni bilo zabeleženo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, povzročilo pa je močan padec tečajev delnic. 19-odstotni padec indeksa S&P 500 je izbrisal približno 8 bilijonov dolarjev vrednosti delniškega trga. Ob tem so se najbolj znižali tečaji delnic tehnoloških podjetij, ki ne marajo okolja z visokimi obrestnimi merami.

Tečaji delnic tehnoloških velikanov, kot so Apple, Alphabet, Microsoft, Nvidia, Amazon.com in Tesla, so po močni rasti leta 2021, v času okrevanja po koroni, leta 2022 padli med 28 in 66 odstotki.

Padec je zabeležila tudi večina ostalih sektorjev. Indeks energetskega sektorja S&P je zaradi rasti cen nafte v zadnjem letu poskočil za 59 odstotkov.

Leto 2023 bo izziv

Inflacijski pritiski v ZDA so se v zadnjih mesecih zmanjšali, kar podpira upanje, da bo Fed kmalu končal cikel zviševanja obrestnih mer. Vendar se vlagatelji bojijo, da bo gospodarstvo leta 2023 zašlo v recesijo, obrestne mere pa bodo ostale na visokih ravneh dlje, kot je bilo pričakovano.

Vlagatelje poleg recesije skrbi tudi hitro širjenje virusa covid na Kitajskem. Tamkajšnje oblasti so namreč obupale nad politiko ničelne tolerance do covida in začele rahljati omejevalne ukrepe. Analitiki menijo, da bo to dolgoročno spodbudilo rast drugega največjega gospodarstva na svetu.

Število okuženih v urbanih in v ruralnih delih Kitajske strmo narašča. Zdravstveni strokovnjaki zato ocenjujejo, da se s covidom vsak dan okuži več kot milijon ljudi. Vlagatelji se bojijo, da se bo z odpravo omejitvenih ukrepov širjenje okužbe pospešilo in trajalo dlje časa. Slednje bi lahko v naslednjih mesecih pomenilo pritisk na zdravstveni sistem in celotno gospodarstvo.

Zaradi tega in številnih drugih razlogov je indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI v zadnjem letu upadel za približno 19 odstotkov, kar je njegova največja izguba po letu 2008.

Evropske borze so padle za skoraj 13 odstotkov

Tečaji delnic so v zadnjem letu močno padli tudi na evropskih borzah. Indeks vodilnih evropskih delnic STOXX 600 je izgubil 12,9 odstotka, kar je njegova največja letna izguba po letu 2018. Ob tem je nemški indeks DAX potonil za 12,5 odstotka. Francoski CAC je nižje za 9,5 odstotka.

To je posledica ruske invazije na Ukrajino, ki je povzročila močan dvig cen plina in nafte v Evropi. Energetska kriza je spodbudila rast inflacije in potiska gospodarstva v recesijo.

Ker je inflacija v evroobmočju dosegla najvišjo raven od obstoja bloka, je Evropska centralna banka (ECB) štirikrat zvišala obrestne mere, skupaj za 2,5 odstotne točke.

To pomeni oster preobrat, glede na to, da je ECB leta vodila zelo spodbudno denarno politiko. Centralna banka je nedavno sporočila, da bo morala zaradi visoke inflacije tudi v letu 2023 dvigniti obrestne mere.

In medtem, ko je v preteklem letu velika večina svetovnih borznih indeksov padla, je britanski indeks FTSE 100 zabeležil rast, približno odstotek. Sestava tega indeksa vključuje številne delnice velikih mednarodnih energetskih in rudarskih podjetij, ki jih je podprla rast cen nafte in plina.

Indeks FTSE 250, ki vključuje veliko britanskih delnic, je v zadnjem letu potonil za 19,5 odstotka, kar je njegova največja izguba po letu 2008.

Tako kot Fed in ECB je tudi britanska centralna banka agresivno zvišala obrestne mere, da bi zajezila inflacijo, pri čemer je po mnenju mnogih gospodarstvo že zašlo v recesijo.

Foto: Pexels

By A.K.

Komentar: