Tečaji delnic na svetovnih borzah so prejšnji teden doživeli padec, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu po izraelskem napadu na Iran. Napad, ki je po navedbah izraelske vlade ciljal na iranske jedrske in vojaške objekte, je sprožil povračilne ukrepe Irana, kar je na finančne trge prineslo dodatno negotovost. Poleg tega so vlagatelji zaskrbljeni zaradi nepredvidljive trgovinske politike ZDA, ki povečuje pritisk na globalno gospodarstvo.
Na Wall Streetu so glavni indeksi prejšnji teden končali v rdečem. Indeks Dow Jones je izgubil 1,3 odstotka in se ustavil pri 42.197 točkah, S&P 500 je zdrsnil za 0,4 odstotka na 5.976 točk, Nasdaq pa je padel za 0,6 odstotka na 19.406 točk, poroča Reuters.
Podobno so se gibale tudi evropske borze, kjer je frankfurtski DAX izgubil 3,2 odstotka in dosegel 23.516 točk, pariški CAC pa je padel za 1,5 odstotka na 7.684 točk. Londonski FTSE je bil izjema, saj se je zvišal za 0,7 odstotka na 8.837 točk.
Geopolitične napetosti so močno vplivale na razpoloženje vlagateljev. »Geopolitične napetosti so že tako krhkemu razpoloženju dodale dodatno negotovost,« je za Reuters povedal Charu Chanana, strateg pri Saxo Bank.
Poleg tega so vlagatelji zaskrbljeni zaradi možnih motenj v oskrbi z nafto, saj je Iran pomemben proizvajalec. Cene nafte so po napadu poskočile, saj je globalni kazalnik Brent poskočil za več kot 7 odstotkov na 74,23 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa za 7,62 odstotka na 72,98 dolarja za sod.
Negotovost zaradi trgovinskih tarif
Začetek tedna je prinesel nekaj optimizma, saj so se v torek po dvodnevnem srečanju v Londonu ameriški in kitajski predstavniki dogovorili o trgovinskem sporazumu. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je dogovor sklenjen, a še čaka na končno odobritev.
Poudaril je, da bo Kitajska odpravila omejitve pri trgovini z redkimi kovinami, pri čemer bodo ameriške tarife znašale 55 odstotkov, kitajske pa 10 odstotkov. Kljub temu sporazum ni prinesel pričakovanega navdušenja, saj podrobnosti o njegovi izvedbi ostajajo nejasne.
Analitiki opozarjajo, da bodo visoke tarife v prihodnjih mesecih verjetno pospešile inflacijo, kar zmanjšuje možnosti za znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) na junijskem srečanju. Trump je sicer večkrat pozval Fed k znižanju obrestnih mer, a pričakovanja vlagateljev ostajajo nizka.
Gibanje na deviznih trgih
Na deviznih trgih je ameriški dolar prejšnji teden izgubil vrednost in dosegel najnižjo raven v več kot treh letih. Indeks dolarja, ki meri vrednost dolarja v primerjavi s šestimi glavnimi valutami, je padel za 1,1 odstotka na 98,14 točke.
V petek je sicer izraelsko-iranski konflikt nekoliko podprl dolar, ki velja za varno zatočišče v negotovih časih. »Izraelsko-iranski konflikt je vlagatelje še dodatno vznemiril, a tarife in svetovna trgovina ostajajo največji vir skrbi,« je za Reuters pojasnil Juan Perez, direktor pri Monex USA.
Evro se je zvišal za 1,4 odstotka na 1,1550 dolarja, medtem ko je dolar v primerjavi z japonskim jenom izgubil 0,5 odstotka in zdrsnil na 144,10 jena.
Ana Koren
Foto: Vecteezy
