Tehnologija in komunikacija: Zakaj smo vedno bolj izolirani?
V sodobni družbi je hrepenenje po povezanosti z drugimi globoko zakoreninjeno v naši naravi. Kljub vsem tehnološkim pripomočkom, ki obljubljajo olajšanje naših medsebojnih stikov, pa smo v resnici vse bolj osamljeni. Ne gre le za težavo odraslih. Osamljenost je vse bolj prisotna tudi pri otrocih. Razvojni psihologi trdijo, da smo rojeni z neverbalnim vedenjem, ki pritegne skrbne odzive drugih, kar nam pomaga preživeti. Torej, zakaj nam danes, v svetu, polnem komunikacijskih orodij, ne uspeva ustvariti trdnih in izpolnjujočih odnosov?
Tehnologija – krivec za osamljenost?
Kljub temu da nas tehnologija povezuje bolj kot kadarkoli prej, se veliko ljudi počuti bolj izolirane. Raziskave izpred pandemije so pokazale, da skoraj polovica odraslih v ZDA meni, da njihovi odnosi nimajo smisla in se počutijo izolirane. Pandemija je le še poslabšala že tako slabo medsebojno situacijo. Ta trend osamljenosti ne prizadene le odraslih, ampak tudi otroke. Nacionalna raziskava o osamljenosti je pokazala, da so otroci med 10. in 12. letom starosti najbolj osamljeni, kar je zaskrbljujoče, saj je osamljenost povezana z razvojem anksioznosti, depresije in celo samomorilnih misli.
Zakaj si želimo povezanosti, a je ne dosežemo?
Osamljenost je paradoks sodobnega časa – hrepenimo po bližini, a je ne moremo doseči. Ljudje verjamemo, da je naša sreča povezana z uspešnimi odnosi, toda povezovanje z drugimi je postalo vse težje. Na prvi pogled se zdi, da bi moral biti proces preprost: izberemo ljudi, jih bolje spoznamo in na podlagi tega ocenimo, ali želimo poglobiti odnos. A ključna težava je v tem, katere informacije uporabimo za oceno odnosa in kako jih interpretiramo.
Dva jezika odnosov: Verbalni in neverbalni jezik
Za uspešno navezovanje stikov moramo obvladati dva jezika, in sicer verbalnega in neverbalnega. Medtem ko se verbalni jezik učimo od zgodnjega otroštva in ga v šolah formalno razvijamo, pa je neverbalni jezik tisti, ki ga pogosto zanemarjamo. Neverbalna komunikacija, ki vključuje mimiko, geste, ton glasu in telesno govorico, igra ključno vlogo pri vzpostavljanju in poglabljanju odnosov. Težava je, da se večina neverbalne komunikacije odvija nezavedno in pogosto nismo pozorni nanjo.
Raziskave kažejo, da slabše sposobnosti neverbalne komunikacije prinašajo vrsto težav v odnosih, kot so anksioznost, depresija, socialna zavrnitev in osamljenost. Te težave so se v zadnjem desetletju močno povečale, kar je povezano z naraščajočo rabo tehnologije in zmanjšano neposredno medosebno interakcijo.
Manj časa pred zasloni, več časa v osebnih stikih
Eden glavnih vzrokov za slabše medsebojne odnose je zmanjšan čas, ki ga preživimo v osebnih stikih. Namesto da bi se učili neverbalnih veščin skozi družbene interakcije, vse več časa preživljamo pred zasloni. Pandemija je ta trend še pospešila, saj smo bili prisiljeni uporabljati tehnologijo za skoraj vse oblike komunikacije.
Zaradi tega imamo manj priložnosti, da razvijamo svoje neverbalne spretnosti, kar vodi do napačnih interpretacij in napak v komunikaciji. Te napake ovirajo naša prizadevanja za povezovanje z drugimi, zaradi česar se tako odrasli kot otroci počutimo osamljeni in razočarani.
Kako izboljšati naše odnose?
Če želimo izboljšati svoje odnose in se izogniti osamljenosti, se moramo zavestno truditi izboljšati svoje neverbalne komunikacijske spretnosti. Ena od rešitev je, da preživimo manj časa pred zasloni in več časa v osebnih stikih. Druga rešitev pa je, da začnemo poučevati neverbalno komunikacijo na enak način, kot poučujemo verbalni jezik – s formalnimi in neposrednimi metodami.
Neverbalna kompetenca je ključnega pomena za uspešne odnose, zato je nujno, da ji namenimo več pozornosti, če želimo premagati osamljenost v sodobni družbi.
[Vir: Psychology today]; Portal24; Foto: Pexels