Sindrom kronične utrujenosti (CFS), znan tudi kot mialgična encefalomielitis (ME), je kot nevidni tatu energije. Pri približno dveh milijonih ljudi po svetu, pogosteje ženskah med 40. in 60. letom, povzroča izčrpavajočo utrujenost, ki ne popusti niti po spanju, poleg tega pa prinaša bolečine v mišicah, težave s koncentracijo in t. i. posteksercijsko slabost (PEM), ko se simptomi po naporu poslabšajo.
Čeprav vzroki ostajajo skrivnost – nekateri omenjajo viruse, genetiko ali stres –, je vprašanje, ali je telovadba pri tem stanju prijatelj ali sovražnik, še vedno vroča tema. Na prvi pogled se zdi telovadba kot zadnja stvar, ki bi jo želeli početi, če že tuširanje izčrpa.
A raziskave in strokovnjaki pravijo, da lahko pravilno izbrana vadba pomaga. Ne govorimo o maratonih ali dvigovanju uteži, temveč o nežnih, prilagojenih gibih. Fizioterapevti poudarjajo pomen postopnosti ali »pacinga«. Lahka hoja, joga, tai chi ali nežno raztezanje lahko izboljšajo prekrvavitev, zmanjšajo togost in celo pomagajo pri spanju.
Študije, kot tista iz revije Journal of Translational Medicine (2019), so pokazale, da lahko nadzorovana vadba izboljša funkcionalno moč, če je izvedena znotraj posameznikovih energijskih omejitev.
Ne pretiravajte
A tu je catch: pretiravanje je prepovedano. Posteksercijska slabost, ki jo opisuje Svetovna zdravstvena organizacija kot nenormalen odziv na napor, lahko udari že po nekaj minutah preveč intenzivne aktivnosti. Simptomi, kot so bolečine ali megla v glavi, se lahko poslabšajo za dneve, celo tedne.
Zato strokovnjaki, svetujejo uporabo merilnikov srčnega utripa, da ostanete pod pragom, kjer se začne anaerobna presnova. Vsak ima svojo mejo, ki jo je treba spoštovati.
Pomembno je tudi, kdo vam pomaga. Nacionalni inštitut za zdravje in oskrbo (NICE) priporoča prilagojene vadbene načrte, ki jih pripravi fizioterapevt z izkušnjami pri CFS. Pozabite na staro šolo »gruded exercise therapy« (GET), ki je prisegala na postopno povečevanje intenzivnosti – ta pristop so leta 2021 opustili, ker je pogosto škodoval.
Namesto tega je poudarek na poslušanju telesa. Če je dan slab, je počitek kralj. Majhni prigrizki, kot je banana pred vadbo, in dobra hidracija so prav tako del igre.
Nežna vadba
Poleg fizičnih koristi lahko nežna vadba dvigne razpoloženje. Ljudje s CFS pogosto doživljajo depresijo ali anksioznost, kar ni presenetljivo, saj je življenje s to boleznijo kot hoja po vrvi. Redna, a previdna aktivnost lahko sprosti endorfine in pomaga obvladovati stres, kar potrjujejo tudi izkušnje bolnikov, kot jih deli Bruce Campbell, pionir samopomoči pri CFS.
Skratka, telovadba pri CFS ni črno-bela zgodba. Lahko je koristna, če je prilagojena, nadzorovana in spoštuje vaše meje. Začnite počasi, morda z nekaj minutami hoje, in se posvetujte s strokovnjakom. Vaše telo vam bo hvaležno – ali pa vsaj manj jezno.
Opozorilo: Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča strokovnega zdravniškega nasveta. Pred začetkom kakršnih koli vaj se posvetujte z zdravnikom ali fizioterapevtom.
Alenka Mirnik
Portal24; Foto: Pixabay/Fotorech
