Teorija Velikega poka rabi konfrontacijo
Teorija velikega poka, po kateri naj bi vesolje nastalo pred 13.7 milijardami let, stoji na zelo trhlih nogah, ker nima odgovora na najbolj enostavna vprašanja in je skregana z osnovnimi postulati fizike in matematike. Sloviti teoretični fizik Stephen Hawking je razvil model v katerem je vesolje eksplodiralo iz matematične točke. V tej čudežni matematični točki je bila gostota neskončna, pritisk in temperatura sta bili neskončni. Potem se je zgodila čudežna eksplozija in ta magična točka je eksplodirala, nastalo je vesolje, ki se je začelo širiti in se še danes širi.
Iz matematike in fizike vemo, da se neka neskončna količina ne more nikoli spremeniti v neki končno količino. Če bi imeli samo v eni točki vesolja na primer neskončno veliko gravitacijo, bi imelo celotno vesolje neskončno gravitacijo. Ker neskončnost v neki točki ne pada z razdaljo od te točke. Točka po definiciji nima dimenzije in ne more imeti fizikalnih atributov energije, pritiska, temperature. Energijo, pritisk in temperaturo ima lahko samo nekaj kar ima dimenzijo. Da bi lahko matematična točka imela atribute fizikalnosti je protislovje, ki ga zagovorniki teorije velikega poka ne znajo razrešiti. Kako naj bi neskončno prelevilo v končno tudi nihče ne zna razložiti.
Širjenje vesolja
Drug nerešljiv problem teorije velikega poka je širjenje vesolja. Teorija pravi, da ima svetloba, ki pride do nas iz oddaljenih galaksij, premik k rdečemu spektru, ker se vesoljni prostor širi. Ne obstaja fizikalni model, ki bi opisoval Dopplerjev pojav v prostoru, ki se širi. Dopplerje pojav na Zemlji je dobro razumljen in zmeraj opazovan v stacionarnem vesolju. Kako se obnaša svetloba v prostoru, ki se širi, nihče ni nikoli opazoval. Ta tako imenovani »kozmološki premik k rdečemu spektru« ne obstaja, je iluzija.
Premik k rdečemu imamo zato, ker svetloba, ko se trga iz močnega gravitacijskega polja galaksije, izgubi nekaj energije, ker ji zmanjša frekvenco. Poskusi tudi dokazujejo, da se svetlobi, ki potuje v smeri gravitacije Zemlje frekvenca poveča, temu pravimo »premik v modro«. Širjenje vesolja se torej dokazuje z napačno interpretacijo astronomskih opazovanj.
Vesolje naj bi bilo staro 13,7 milijard let
Po teoriji velikega poka, naj bi bilo vesolje staro 13,7 milijard let. Naša galaksija Mlečna cesta pa je stara 13,6 milijard let, nastala ja torej kmalu po magični eksploziji. Če bi se vesolje širilo, bi se razdalje med zvezdami zmeraj večale in gravitacija med njimi bi se manjšala, kar pomeni, da formacija galaksij ne bi bila možna. Premer Mlečne cesta je okoli 100.000 svetlobnih let, debelina je okoli 1000 svetlobnih let.
Gre torej za ogromen kos vesoljnega prostora, ki se od samega nastanka Mlečne ceste ne bi smel širiti, če bi se širil, formacija galaksije ne bi bila možna. Tudi o tem pomembnem znanstvenem dejstvu pristaši teorije velikega poka ne želijo konfrontacije.
Kozmično mikrovalovno sevanje
Eden od dokazov teorije naj bi bilo kozmično mikrovalovno sevanje (CMBR), ki naj bi bilo neko sevanje, ki je ostalo iz dobe rekombinacije, ki je bila okli 378.000 tisoč let po velikem poku. To sevanje se torej širi iz neke daljne preteklosti v času vse do današnjih dni. V zadnjih 30 letih je fundamentalna fizika neizpodbitno dokazala, da čas nima fizikalnega obstoja, nek signal se lahko širi samo skozi prostor in trajanje njegovega gibanja med dvema točkama v prostoru je čas. Kozmologi še zmeraj verjamejo, da je čas četrta dimenzija prostora in da se vesolje dogaja v času, ker ni res.
Vesolje se dogaja samo v prostoru in ta prostor je brezčasen. V vesolju ni fizikalne preteklosti in tudi ni fizikalne prihodnosti. Fizikalne spremembe v vesolje so ireverzibilne, nepovratne in tečejo v brezčasnem prostoru. To pomeni, da edino vesolje, za katerega imamo zagotovilo, da resnično obstaja, je vesolje, ki ga lahko opazujemo, vse ostalo je samo človeška domišljija.
Vesolje je večno in ne-ustvarjeno
Vesolje je večno in ne-ustvarjeno. Ogromne črne luknje v središču galaksij zmanjšajo energijsko gostoto prostora, kar povzroči, da se tam spremenijo elektromagnetne lastnosti prostora, in atomi postanejo nestabilni in razpadajo v elementarne delce. Ti elementarni delci tvorijo ogromne curke energije, ki jih galaksije bruhajo v medgalaktični prostor. Ta sveža energija je material za formacijo novih zvezd. Vesolje se samo-obnavlja in vprašanje o začetku vesolja, je napačno vprašanje, ki ni in ne bo nikoli dalo zadovoljujočega odgovora.
Vesolje je preprosto večno.
Po 100 letih se vračamo k modelu »stacionarnega vesolja«, seveda bo ta proces trajal nekaj let, kajti na stotine člankov je bilo objavljenih na temo teorije velikega poka. Priznati sedaj, da je bila teorija velikega poka zgrešena, zahteva veliko poguma, predvsem pa kritičnosti, katera današnji znanosti primanjkuje. Ko se bo končno začela javna konfrontacija o problemih velikega poka, se bo hitro izkazalo, da sodi ta teorija v zgodovino znanosti.
Webb Space Telescope
22. februarja 2023 je prestižna revija NATURE objavila članek v katerem so predstavili rezultate James Webb Space Telescope. Odkrili so 6 galaksij, ki so tako masivne, da ne bi mogle nastati v okviru obstoječega modela velikega poka. Odkritje je močno zamajalo teorijo velikega poka.
Da bi ji ponovno okrepili veljavo, je obstoječi akademski lobi naročil objavo, prestižna revija »Monthly Notices of the Royal Astronomical Society” je objavila 7. Julija 2023 teoretični članek, ki trdi, da so se do sedaj motili in da je vesolje staro okoli 27,6 milijard let. Članek je izrazito spekulativne narave brez potrditve v astronomskih opazovanih.
Problem akademskega lobija je v tem, da je bilo na stotine člankov objavljenih na temo velikega poka, začetne super-simetrije med materijo in antimaterijo, ki je potem čudežno izginila. Seveda se bo akademska sfera zagovornikov velikega poka branila do zadnjega in poskušala ohraniti ugled. Na zavedajo se, da tako izgubljajo ugled in kredibilnost.
Resnična inteligenca napako prizna
Resnična inteligenca napako prizna, dogmatizem pa svojih napak nikoli ne prizna in je pripravljen za svoj prav nasprotnike sežgati na ognju. Takšna kruta usoda je doletela leta 1600 italijanskega poeta, filozofa in kozmologa Giordana Bruna, ki je trdil, da je vesolje neskončno in večno, se pravi ni ustvarjeno s strani Boga. Danes se nasprotnikov teorije velikega poka, ki dokazujmo, da je vesolje večno in ne-ustvarjeno ne sežiga več na grmadi, ampak, se nas preprosto ignorira, kot, da ne obstajamo in kot da je veliki pok edina veljavna religija.
V znanosti je napredek počasen, ker nove teorije stopijo v veljavo šele takrat, ko tisti, ki jim nasprotujejo umrejo, kot je povedal sloviti nemški fizik Max Planck: “Nova znanstvena resnica ne zmaga tako, da prepriča svoje nasprotnike in jih pripravi do svetlobe, temveč tako, da njeni nasprotniki umrejo in šele nova generacija jo sprejme”.
Vir: Z dokazi podprta kozmologija – črne luknje kot pomlajevalni sistemi vesolja in Časovno nespremenljivi superfluidni kvantni prostor kot enotna teorija polja
Foto:Pixabay/tslclick