Težave: Evropa išče rešitve za ohranitev vojaških sil
Evropske države se soočajo z naraščajočim izzivom ohranjanja svojih vojaških sil, pri čemer se vse bolj osredotočajo na prepričevanje obstoječih članov, naj ne zapustijo vojske, kot na novačenje novih nabornikov. V luči te težave je francoski minister za oborožene sile Sébastien Lecornu razkril načrt za zadržanje talentov z namenom spodbujanja vojaškega osebja, da ostanejo v uniformi. Razkritje načrta prihaja po poročilu, ki je bilo predstavljeno nemškemu parlamentu. V poročilu se omenja, da je Bundeswehr, v letu 2023 izgubil približno 1537 vojakov, kar je številčnost vojakov zmanjšalo na 181.514.
Po besedah ministra Lecornuja, težave ne zadevajo le Francije, temveč je to vprašanje, s katerim se soočajo vse evropske prestolnice in demokracije z poklicnimi vojskami brez nabora, vključno z Veliko Britanijo in ZDA. V času, ko se Evropa zaradi vojne v Ukrajini oborožuje, nekatere države, kot je Hrvaška, napovedujejo vrnitev obveznega služenja vojaškega roka. Hrvaški obrambni minister Ivan Anušić je napovedal, da bo služenje vojaškega roka, ki bo trajalo tri mesece, uvedeno z začetkom prihodnjega leta.
Danska namerava vojsko razširiti na ženske. V Nemčiji, ki je naborništvo odpravila leta 2011, pa se ponovno pojavlja razprava o možni uvedbi neke oblike naborništva, predvsem zaradi staranja vojaškega kadra in njihovega odhoda iz službe. Ključni izziv za države, ki se zanašajo na poklicno vojsko, ostaja v narediti oborožene sile privlačne za potencialne in obstoječe člane, kar je še posebej težko v času nizke brezposelnosti, ostre konkurence zasebnega sektorja in razširjenega dela na daljavo.
Ne gre samo za denar
V Franciji se soočajo s trendom, kjer vojaško osebje ostaja v oboroženih silah v povprečju eno leto manj kot prej, medtem ko Združeno kraljestvo vsako leto zabeleži primanjkljaj 1100 vojakov. Številke so primerljive z dvema pehotnima bataljonoma, in to kljub obstoječemu zaposlitvenemu partnerstvu z zasebnim podjetjem Capita. Eden od ključnih ukrepov, ki jih francoski načrt uvaja kot rešitev je tudi povečanje plač in pokojnin ter dodajanje bonusov, a kljub temu pogoji storitev ostajajo manj privlačni, predvsem zaradi dolgih delovnih ur in dolgotrajne odsotnosti od doma.
Admiralka Lisa Franchetti, vodja operacij ameriške mornarice, je izpostavila, da je glavni izziv ne toliko zaposlovanje novih sil, kot zadrževanje obstoječih ter njihovih družin. V prizadevanjih za izboljšanje teh razmer, je Poljska vojakom nedavno napovedala približno 20-odstotno povišanje plač. Omenjeno pomeni dvig minimalne mesečne plače s 4960 zlotov na 6000 zlotov, s čimer Poljska odgovarja na naraščajoče varnostne grožnje, predvsem iz Rusije. To povišanje je del širših prizadevanj za povečanje števila vojakov, ki se je od leta 2015 povečalo, in sicer s 95.000 na 215.000.
Francija uvaja tudi dodatne ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev vojaškega osebja, vključno s pomočjo pri iskanju stanovanj, dostopom do zdravstvene oskrbe in varstvom otrok. Prav tako parom, kjer je vsaj eden zaposlen v ministrstvu za oborožene sile, omogoča skupno menjavo služb, tudi če je drugi partner civilist. “Raje bi imel manj zaposlovanja, če bi uspeli izboljšati zadrževanje obstoječih sil. To mi je ljubše, kot da bi se lotili obsežnega novačenja ljudi, medtem ko število tistih, ki ostanejo v vojski, nenehno pada,” je dejal Lecornu.
Nemčija želi povečati število vojakov, a…
Nemška vlada si prizadeva za povečanje števila vojakov na 203.000 do leta 2030, s čimer želi okrepiti nacionalno obrambo. Vendar je proces novačenja do zdaj potekal počasi. Eva Högl, posebna komisarka Bundestaga za oborožene sile, meni, da bi lahko vrnitev neke oblike vojaškega roka in bolj aktivno vključevanje žensk v vojsko pomagalo obrniti trend upadanja števila vojakov. V ta namen je vlada že sprejela zakon, ki med drugim vključuje ukrepe za večjo podporo pri otroškem varstvu in višje pokojnine, s ciljem narediti službovanje v vojski privlačnejše.
Poleg izzivov povezanih s številom vojakov, se Nemčija sooča tudi s težavami v osnovni infrastrukturi. Högl je v letnem poročilu izpostavila, da vojaki ne poročajo več le o pomanjkanju opreme, kot so čelade in zaščitni jopiči, ampak tudi o pomanjkanju osnovnih potrebščin, kot so omarice. Popravilo vojašnic in drugih vojaških objektov naj bi po njenih besedah stalo okoli 50 milijard evrov, kar predstavlja približno polovico sredstev iz posebnega sklada, ki ga je vlada namenila za krepitev obrambnih zmogljivosti po ruski invaziji na Ukrajino.
[Vir: Politico]; Portal24; Foto: Freepik
