“To ne pomeni, da bomo na široko odprli vrata zaporov,” poudarja Majcen
[MMC RTV SLO] – Slovenska vlada je na četrtkovi seji sprejela odlok, s katerim želi omiliti težave, povezane s kadrovskimi in prostorskimi stiskami v slovenskih zaporih. Med ukrepi, ki jih uvaja odlok, so razširjene možnosti za prošnje za alternativno prestajanje kazni ter predčasno izpuščanje zapornikov, ki so že prestali najmanj dve tretjini kazni. Ti bodo lahko za predčasni odpust zaprosili šest mesecev pred iztekom kazni. V ospredju pa je predvsem ukrep začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni, ki je dvignil največ prahu že med obravnavo predloga.
Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen je na novinarski konferenci pojasnil, da ukrep začasne prekinitve prestajanja kazni ni novost. Po trenutni zakonodaji je že omogočeno, da zapornik zaprosi za začasno prekinitev zaradi zdravstvenih težav ali drugih nujnih razlogov. Novost odloka pa je, da se bo ta ukrep lahko uvedel tudi zaradi prezasedenosti zaporov.
Majcen je poudaril, da zasedenost slovenskih zaporov “alarmantno narašča”, saj je trenutno zaprtih že 1827 ljudi, medtem ko je bilo lani povprečno 1500 zapornikov. Kljub temu je pomiril javnost, da ne bodo “na široko odprli vrat zaporov” in množično izpuščali zapornikov. “Vsak primer bo temeljito preučen in ukrep bo mogoč le za tiste zapornike, ki so si že prislužili možnost izhodov iz zaporov in so se sami zglasili na prestajanje kazni,” je dejal Majcen. Dodal je, da varnostnih zadržkov, ki bi lahko vplivali na javno varnost, v teh primerih ni.
Po oceni Majcna bo ukrep začasne prekinitve kazni uporabljen pri manj kot 100 zapornikih, saj za zdaj še ni natančnih seznamov zapornikov, ki bi bili upravičeni do tega ukrepa.
“Obsojenci ukrepa ne bodo veseli”
Majcen je izpostavil, da ukrep začasne prekinitve kazni ne bo priljubljen med obsojenci, saj se čas, ki ga bodo preživeli na prostosti, ne bo štel v prestajanje kazni. Prekinitev bo trajala tri mesece, z možnostjo podaljšanja za še tri mesece, vendar bo mogoča le s soglasjem zapornika. “Če bo zaprta oseba temu nasprotovala, ukrepa ne bomo uvajali na silo,” je pojasnil.
Majcen je spomnil na izkušnjo iz časa epidemije covida-19, ko so iz zaporov začasno izpustili približno 200 ljudi. V tem času ni bilo zapletov in vsi izpuščeni so se nato vrnili na prestajanje kazni. “Dejansko gre tu za zaupanje,” je še dodal.
Pomanjkanje pravosodnih policistov v slovenskih zaporih predstavlja velik izziv. V preteklosti se je kot možna rešitev omenjala uporaba zasebnih varnostnih služb, vendar Majcen takšnih načrtov nima več. “V svojem mandatu gotovo ne bom izvajal privatizacije zaporov,” je zatrdil in dodal, da morajo zapori ostati državna institucija.
Za začasno reševanje kadrovskih težav je vlada omogočila, da delo pravosodnih policistov lahko opravljajo tudi drugi zaposleni v upravi, ki so že kdaj prej opravljali te naloge. Po Majcnovih besedah potekajo pogovori z zaposlenimi, ki so že v sistemu in so že opravljali naloge pravosodnih policistov. Takih je približno 25, stik pa so vzpostavili tudi z nekdanjimi zaposlenimi, ki bi se morda želeli vrniti.
Nov zapor in odškodnine zaradi slabih razmer
Vlada načrtuje odprtje novega zapora prihodnje leto, kar naj bi povečalo zmogljivosti in izboljšalo razmere za prestajanje kazni v Ljubljani. Majcen je tudi spomnil, da je država do zdaj zapornikom, ki so vložili tožbe zaradi neustreznih razmer v zaporih, plačala približno 360.000 evrov odškodnin. Tožbe so se nanašale predvsem na najbolj obremenjen zapor na Povšetovi v Ljubljani, kjer razmere niso dosegale minimalnih standardov, ki jih zahteva Evropska unija.
S sprejetimi ukrepi želi vlada izboljšati razmere v slovenskih zaporih, zmanjšati kadrovsko stisko ter preprečiti nadaljnje težave, ki bi lahko izhajale iz prezasedenosti zaporov in pomanjkanja prostora za prestajanje kazni.
Portal24; Foto: Nebojša Tejić, STA
