To ni ameriška zastava – umetniška dela, ki osmišljajo življenje v Združenih državah Amerike

Odkar je ameriški kongres leta 1777 med ameriško revolucijo odobril zvezde in črte, je zastava Združenih držav Amerike simbol patriotizma. Podoba nacionalnega ponosa, ki je izobešena pred domovi, prisotna na vseh paradah in ponosno dvignjena na slovesnostih. Vendar ima lahko zastava, če je obrnjena navzdol, požgana ali spremenjenih barv, tudi veliko bolj družbenokritično sporočilo.

Nova razstava v muzeju Broad v Los Angelesu, z naslovom To ni ameriška zastava, skuša raziskati prav to dvojnost. To želijo predstaviti s serijo, katere dela se osredotočajo na zastavo in se skozi njihovo sporočilo sprašujejo, kaj danes pomeni biti Američan.

Odziv na umor Georgea Floyda

Razstava je bila zasnovana na vrhuncu pandemije Covid-19. Osebje jo je začelo pripravljati na daljavo leta 2020, ko so izbruhnili protesti zaradi umora Georgea Floyda in smrti drugih temnopoltih Američanov s strani policije. Ker so se demonstracije odvijale le nekaj ulic stran od muzeja, je kustosinja in vodja razstave v muzeju Broad Sarah Loyer dejala, da jo je spodbudilo, da se je bolj odzvala na ta trenutek.

Loyer je dejala, da se je ekipa sprva osredotočila na dve deli iz zbirke. Zastavo Jasperja Johnsa iz leta 1967 in novo pridobljeno Afroameriško zastavo Davida Hammonsa iz leta 1990.

Johns je delo Zastava naslikal na vrhuncu protestov proti vietnamski vojni. Pri tem je v sliko zastave vstavil časopisne izrezke o vojni. Nekaj mesecev pozneje je kongres sprejel Zakon o zaščiti zastav (l. 1968).

Dve desetletji pozneje je vrhovno sodišče obravnavalo primer oskrunitve zastave. Nekdo je bil aretiran, ker je zažgal ameriško zastavo. Sodišče je razsodilo, da je šlo za simbolni govor, ki ga ščiti prvi amandma.

Kmalu zatem, leta 1990, je Hammons ustvaril Afroameriško zastavo. Preoblikoval jo je tako, da je tradicionalne barve zamenjal z rdečo, črno in zeleno. Loyer je dejala, da Hammonsova različica spodbudi gledalce k spraševanju, koga zastava predstavlja. “V svoji preprostosti je sijajen,” je dejala in dodala: “Zastava je postala resnično simbolično umetniško delo, saj še vedno izraža aktivizem.”

Afroameriška zastava

Po večmesečni razpravi je muzej izbral skupino 22 umetnikov in njihovih različnih interpretacij zastave. Na razstavi so na ogled zgodovinska dela, kot je fotografija skupine otrok, ki med drugo svetovno vojno pozirajo z zastavo v japonskem internacijskem taborišču v Kaliforniji, Dorothee Lange. Delo 95-letne kiparke Betye Saar, ki na nagrobniku z ameriško zastavo upodablja črnskega vojaka iz prve svetovne vojne. Med sodobnejšimi dodatki je tudi Extra Value (After Venus). To je avtoportret Genevieve Gaignard, ki se je pred zastavo fotografirala v majici “Thug Life” in s škatlo McDonaldovega krompirčka v roki.

Logotip za Ameriko

Naslov razstave je navdihnil animirani oglasni pano umetnika Alfreda Jaarja “A Logo for America”. Pano ki je bil prvič razstavljen na Times Squaru leta 1987. Umetniško delo je prikazovalo slike Združenih držav Amerike, ki jim je sledil oris zemljevida Severne, Južne in Srednje Amerike v komentarju o uporabi besede Amerika za opis Združenih držav.

“Prišel sem leta 1982 in bil sem šokiran, ko sem ugotovil, da ljudje v tej državi vsak dan govorijo o Ameriki, Ameriki in samo Ameriki. Pri tem pa ne razmišljajo ali govorijo o celini, temveč le o ZDA,” je v telefonskem intervjuju povedal Jaar. Dodal je: “Jezik ni nedolžen in je vedno odraz geopolitične realnosti. Ker so ZDA na celini tako močne, prevladujejo tako finančno kot kulturno.”

Odkar je bilo prvotno delo prvič prikazano, je dobilo različne pomene. Jaar meni, da so gledalci delo razumeli kot sporočilo proti Trumpu in poziv k bolj promigracijski politiki. “Umetnik ustvari delo. Prikazano je v določenem zgodovinskem trenutku, v določenem kontekstu. Čas ali kontekst se spremeni in ljudje začnejo prikazovati druge ideje. In to je povsem v redu,” je dejal.

15.580

Nekatera sporočilno najmočnejša razstavljena dela so tudi najbolj osebna.

15.580

Pred dvajsetimi leti je bil med ropom pred nočnim klubom v Philadelphiji ustreljen umetnik Hank Willis Thomas. Thomas je svojo osebno tragedijo spremenil v serijo del, ki spominjajo na ameriško zastavo. Edina razlika je ta da je on uporabil tisoč zvezdic, ki simbolizirajo žrtve nasilja s strelnim orožjem.

Medtem ko se je še pred kratkim Ameriška država otepala še enega tragičnega streljanja, tokrat v Buffalu v New Yorku, je postalo delo iz leta 2017 še bolj boleče aktualno. Na tleh muzeja je postavljena instalacija 15.580, ki po Thomasovih besedah predstavlja izgubljena življenja.

“So zvezde, ki padajo, in želel sem se spomniti njihovih življenj,” je dejal. “Nismo prišli do najboljšega načina, kako jih zares obeležiti.”

Thomas je pojasnil, zakaj se je čutil prisiljenega delati s podobo ameriške zastave: “Pomeni tako veliko toliko različnim ljudem. Zato je pomembno, da se z njo ukvarjamo, jo pregledamo in razmišljamo, kaj pomeni za našo družbo, preteklost, sedanjost in prihodnost.”

Indijanski kongres

Na drugem mestu razstave je postavitev Wendy Red Star imenovan Indijanski kongres. Nanaša se na prelomno srečanje 35-ih indijanskih narodov v Omahi v Nebraski leta 1898. Dogodek je sovpadal s sejmom Trans-Mississippi and International Exposition, na katerem so svetu predstavili kmetijstvo in industrijo države. V okviru programa prireditve so si obiskovalci lahko ogledali kongresne delegate, kot da bi bili nekakšna atrakcija. Z ogledi njihovih taborov in uprizorjenimi rekonstrukcijami so izkoriščali indijanske prebivalce.

Red Star, ki prihaja iz Montane in je po rodu Apsáalooke, je zbrala zgodovinske portretne fotografije z dogodka. Razstavila jih je na dveh dolgih mizah in tako člane kongresa ponovno predstavila v drugačni, bolj spoštljivi luči. Kot spomin na takratno kolonialno igro moči pa so mize na razstavi obložene z ameriškimi zastavami in patriotskimi trakovi. Star je dejala, da je izkušnja izrezovanja vsake fotografije ter spoznavanje imen in zgodovine vsake osebe zanjo postala osebna: “Zelo je pomembno, da so domorodci in glasovi domorodcev prikazani človeško.”

Pri takšnih razstavah je pomembno, da predstavljajo zgodovino in da ne zamolčijo nekaterih podrobnosti. Mislim, da smo zaradi tega lahko še bolj ponosni, da smo Američani. Zelo pomembno je, da ne pozabimo svoje zgodovine, vključno s kruto zgodovino. To nam bo prineslo le srečo,” je dejala Red Star.

Indijski kongres

Čeprav vsa razstavljena dela kritično obravnavajo zastavo, aktivizem in to, kaj pomeni biti Američan, Loyer meni, da umetniki niso nespoštljivi.

“Ko se umetnik ukvarja z zastavo, se zanaša na znanje o tem, kaj zastava lahko pomeni. To sta pogosto svoboda in pravičnost. V teh delih iskreno verjamem v te koncepte. Hkrati pa jih vidim tudi kot način, kako izzvati, da o teh temah in zgodovini razmišljamo globlje.”

Razstava To ni ameriška zastava je na ogled od 21. maja do 25. septembra 2022 v muzeju Broad v Los Angelesu.

Vir: CNN Style

Vir slik: CNN Style

Komentar: