To so možni kandidati za zamenjavo papeža Frančiška
Po smrti papeža Frančiška, ki je s svojo karizmo in pastoralnim pristopom pustil neizbrisen pečat v Katoliški cerkvi, se svet pripravlja na pomemben dogodek: konklave, ki bo izbral njegovega naslednika. Po devetdnevnem žalovanju, znanem kot Novendia, se bo kardinalski zbor zbral v Sikstinski kapeli, kjer bo v skrivnostnem in za javnost zaprtem procesu izvoljen nov poglavar Cerkve. Konklave, ki bo potekal pod strogimi pravili, določenimi 22. januarja 2025, bo vključeval 138 elektorjev izmed 252 kardinalov, pri čemer bodo pravico glasovanja imeli le tisti, mlajši od 80 let. Postopek, ki lahko traja od enega dneva, kot leta 1939 ob izvolitvi Pija XII., do devetih let, kot v primeru konklava v Viterbu leta 1268, bo odločil o prihodnosti ene najvplivnejših verskih institucij na svetu.
Papež Frančišek, izvoljen po petih krogih glasovanja v dveh dneh, je bil znan po svojem reformističnem duhu, poudarku na revnih in odprtosti do dialoga znotraj Cerkve. Njegov predhodnik, Benedikt XVI., je bil bolj doktrinaren in akademski, kar je ustvarjalo kontrast, ki je vplival na pričakovanja glede novega papeža. Kdo so tokrat kandidati, ki bi lahko stopili v njegove čevlje?
Konklave je skrivnostni in zaprt proces v Katoliški cerkvi, med katerim se kardinalski zbor zbere, da izvoli novega papeža. Poteka v Sikstinski kapeli v Vatikanu po smrti ali odstopu prejšnjega papeža. Samo kardinali, mlajši od 80 let (trenutno 138 od 252), imajo pravico glasovanja. Postopek vključuje do štiri kroge tajnega glasovanja na dan, dokler en kandidat ne doseže dvotretjinske večine. Konklave lahko traja od enega dneva (npr. 1939) do več let (npr. 1268–1271). Beseda “konklave” izhaja iz latinskega cum clave (“z ključem”), kar označuje zaklenjenost prostora, da se zagotovi tajnost in neodvisnost odločanja.
Evropski kandidati z močnim vplivom
Med potencialnimi kandidati izstopa nekaj evropskih kardinalov, ki združujejo izkušnje, vpliv in različne ideološke poglede. Kardinal Peter Erdo, 72-letni nadškof Budimpešte, je že dolgo pomemben akter v evropski cerkvi, navaja Euronews. Dvakrat je bil izvoljen za vodjo Sveta evropskih škofovskih konferenc, kar mu je prineslo spoštovanje največjega volilnega bloka elektorjev. Erdo je z rednimi stiki z afriškimi škofovskimi konferencami vzpostavil mostove tudi zunaj Evrope, kar bi lahko okrepilo njegove možnosti. Njegova umirjena in povezovalna drža ga uvršča med kandidate, ki bi lahko združili različne frakcije znotraj kardinalskega zbora.
Po drugi strani Reinhard Marx, 71-letni nekdanji predsednik nemške škofovske konference, prinaša bolj kontroverzno podobo. Kot zagovornik “sinodalne poti”, ki je v Nemčiji sprožila burne razprave o celibatu, homoseksualnosti in posvečenju žensk, je naletel na odpor konservativcev. Leta 2021 je ponudil svoj odstop zaradi škandala s spolnimi zlorabami v nemški cerkvi, a ga je Frančišek zavrnil, kar kaže na zaupanje v njegovo vodstvo. Marxova drzna drža bi lahko pritegnila reformistično usmerjene kardinale, a hkrati odvrnila tiste, ki si želijo vrnitve k bolj tradicionalnemu pristopu.
Globalni kandidati: Od Azije do Amerike
Konklave ne bo omejen le na Evropo, saj se vse bolj uveljavljajo kandidati iz drugih celin. Luis Tagle, 67-letni kardinal s Filipinov, velja za močnega kandidata za prvega azijskega papeža. Njegova karizmatična osebnost in povezava s Frančiškovim reformističnim duhom – Tagle vodi vatikanski misijonski evangelizacijski urad – ga postavljata v ospredje. Njegovo kitajsko poreklo in čustvena navezanost na svoje skromno otroštvo resonirajo z mnogimi verniki v Aziji in Afriki, kjer Cerkev hitro raste. Tagle bi lahko predstavljal novo poglavje v zgodovini papeštva, usmerjeno v globalni jug.
Zanimiv kandidat je tudi Robert Prevost, 69-letni Američan, rojen v Chicagu. Čeprav je ideja o ameriškem papežu dolgo veljala za tabu zaradi geopolitične moči ZDA, Prevostove izkušnje v Peruju, kjer je deloval kot misijonar in nadškof, ter njegova trenutna vloga prefekta vatikanskega škofovskega dikasterija, ga uvrščajo med resne kandidate. Frančišek ga je očitno cenil, saj ga je leta 2014 poslal v Peru, nato pa ga leta 2023 povabil v Rim. Prevost bi lahko prinesel svež, pastoralno usmerjen pristop, ki bi odmeval z duhom Frančiška.
Diplomati in konservativci v igri
Med kandidati izstopa tudi Pietro Parolin, 70-letni italijanski kardinal in Frančiškov državni tajnik od leta 2014. Parolin, izkušen diplomat, ki je vodil pogajanja s Kitajsko in bil vpleten v kontroverzne vatikanske naložbe, velja za kandidata, ki bi lahko vrnil Italijana na papeški prestol po treh zaporednih tujcih. Njegova trezna in diplomatska narava bi lahko pritegnila tiste, ki si želijo umirjenega vodstva, ki nadaljuje Frančiškovo zapuščino, a z manj dramatičnosti. Parolinova latinskoameriška izkušnja kot nekdanji veleposlanik v Venezueli dodatno krepi njegov profil.
Po drugi strani Robert Sarah, 79-letni kardinal iz Gvineje, predstavlja upanje za afriškega papeža. Sarah, priljubljen med konservativci, zagovarja doktrinarno in liturgično usmerjeno papeštvo, kar ga postavlja v nasprotje s Frančiškovim bolj odprtim pristopom. Njegovo soavtorstvo knjige z Benediktom XVI. o celibatu je sprožilo polemike, a tudi okrepilo njegov ugled med tradicionalisti. Čeprav je blizu starostne meje za glasovanje, njegova karizma in afriško poreklo bi lahko navdihnila kardinale, ki iščejo spremembo.
Konklave 2025 bo torej prelomni trenutek, ki bo pokazal, ali bo Cerkev nadaljevala pot reform, beguncev in dialoga, ki jo je začrtal Frančišek, ali pa se bo vrnila k bolj doktrinarnemu in konservativnemu vodstvu. Kandidati prihajajo iz različnih celin in ideoloških ozadij, kar obljublja intenziven in nepredvidljiv proces.
Portal24; Foto: Pixabay/DEZALB
