Toplotna energija svetovnih oceanov v globinah do 2000 metrov je tudi leta 2025 dosegla novo najvišjo raven, s čimer se je rekordni trend nadaljeval že deveto leto zapored, opozarja nova analiza mednarodne skupine znanstvenikov, ki spremljajo dolgoročne spremembe v oceanskem sistemu.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji „Advances in Atmospheric Sciences“, temelji na meritvah, ki segajo vse do leta 1958. Avtorji so ugotovili, da se je skupna količina toplote v oceanih leta 2025 v primerjavi z letom prej povečala za približno 23 bilijonov megadžulov. Študijo je vodil Lijing Cheng s Kitajske akademije znanosti v Pekingu.
Medtem ko so povprečne temperature morske gladine leta 2025 uvrstile to leto na tretje mesto med najtoplejšimi – za letoma 2024 in 2023 –, pa so bile razmere v globljih plasteh oceanov drugačne. Raziskovalci to pojasnjujejo z oslabitvijo vremenskega pojava El Niño v Tihem oceanu, ki je sicer znan po tem, da začasno zvišuje temperature morske gladine po vsem svetu.
Ker se analiza osredotoča tudi na globinske plasti, so rezultati manj občutljivi na kratkotrajna nihanja na površju oceanov. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da so meritve toplote v oceanih zanesljivejši pokazatelj dolgoročnih sprememb v podnebnem sistemu.
Ocean kot glavni ponor toplote
Avtorji študije opozarjajo, da oceani absorbirajo večino presežne toplote, ki nastaja zaradi toplogrednih plinov. „Ocean absorbira več kot 90 odstotkov odvečne toplote, ki jo zadržijo toplogredni plini, zaradi česar predstavlja glavni ponor toplote v podnebnem sistemu,“ so zapisali.
Po njihovih navedbah prav količina akumulirane toplote v oceanih – tako imenovana oceansko toplotna vsebnost – natančno odraža dolgotrajno segrevanje planeta. „Ker oceanska toplota kaže na kopičenje energije skozi daljše časovno obdobje, velja za enega najboljših kazalnikov dolgoročnih podnebnih sprememb,“ poudarjajo raziskovalci.
