Tradicionalni duhovniški in diakonski dnevi v mariborski nadškofiji

ByMiha D. Kovač

24. oktobra, 2024 ,
Cerkev [Foto: Pixabay/Paul_Henri]

Tradicionalni duhovniški in diakonski dnevi v mariborski nadškofiji

Od 21. do 23. oktobra so se duhovniki in diakoni mariborske nadškofije zbrali na tradicionalnih duhovniških in diakonskih dnevih, ki so že nekaj let organizirani v hotelu Donat v Rogaški Slatini. Letošnje srečanje, kot navaja Družina, je bilo posvečeno iskanju novih poti za prihodnost župnij. Glavna tema dogodka je bilo prestrukturiranje in povezovanje župnij, kar je postalo nujno zaradi sprememb v cerkvenem življenju in družbi.

Po navedbah Družine so prvi del srečanja zaznamovala pričevanja gostov iz različnih slovenskih škofij, ki so že uvedli korake prestrukturiranja župnij. Janko Rezar iz celjske škofije je prvi predstavil njihovo izkušnjo prestrukturiranja, pri čemer je poudaril, da so nekatere mestne župnije združili v eno večjo župnijo, medtem ko so druge vključili v širšo župnijsko skupnost. “Model od spodaj,” kot ga imenuje Rezar, je rezultat sodelovanja mladih velenjskih duhovnikov, ki so že več let delovali skupaj. Kot je izpostavil, je bil ta model odgovor na upad duhovnih poklicev in demografske spremembe.

Rezar je opozoril na nujnost prilagajanja cerkvenih struktur sodobnim razmeram: “Prilagajanje cerkvenih struktur sodobnim razmeram je ključnega pomena,” je dejal in spodbudil udeležence k premisleku o novih oblikah pastoralnega delovanja, navaja Družina.

Koprski model: povezovanje in ukinjanje župnij

Naslednji gost, Ervin Mozetič iz koprske škofije, je predstavil njihov pristop k prestrukturiranju, ki ga je Družina označila kot “model od zgoraj”. Njihov proces povezovanja in ukinjanja manjših župnij je bil zasnovan v sodelovanju z najvišjimi cerkvenimi inštancami, kar je omogočilo hitro in učinkovito izvedbo. Mozetič je poudaril: “S pogumom je potrebno sprejemati odločitve, ki so nujne,” in dodal, da je podpora škofa ključna za uspeh takšnih sprememb.

Mozetičev model je bil zgrajen na podlagi povezovanja manjših, pogosto demografsko oslabelih župnij, kar se je izkazalo za nujen korak. Po mnenju Družine so tudi tukajšnji duhovniki razpravljali o tem, kako bi lahko ta model uporabili v mariborski nadškofiji.

Srednja pot ljubljanske nadškofije

Po navedbah Družine je tretji gost, Igor Dolinšek iz ljubljanske nadškofije, predstavil njihov model prestrukturiranja, ki so ga poimenovali “srednja pot”. Ta pristop združuje elemente iz celjske in koprske izkušnje ter ponuja uravnotežen pogled na izzive, s katerimi se soočajo slovenske škofije. Njihova strategija ni le povezovanje župnij, temveč tudi skrbno preučevanje potreb posameznih skupnosti.

Dolinšek je poudaril, da je ljubljanska nadškofija pri oblikovanju svojega modela skušala najti ravnovesje med združevanjem in ohranjanjem pastoralne prisotnosti na lokalni ravni. Kot navaja Družina, so udeleženci srečanja izpostavili pomembnost takšnega pristopa tudi za mariborsko nadškofijo.

Evharistija in duhovni navdih

Poleg razprav o prestrukturiranju župnij so bili dnevi duhovno bogateni z obhajanjem evharistije. Družina poroča, da so duhovniki in diakoni v zadnji mašni prošnji molili za “Duha modrosti, resnice in miru, da bi z vsem spoznali, kaj je Božja volja.” To duhovno bogastvo je bilo ključno za navdih in razmislek o prihodnjih izzivih.

Po mnenju Družine so udeleženci srečanja navdih črpali tudi iz besed papeža Frančiška, ki je v svojem dokumentu Navodilo Pastoralno spreobrnjenje župnijske skupnosti v službi misijonskega poslanstva Cerkve zapisal: “Da bi se pot Besede nadaljevala, je treba v krščanskih občestvih izpeljati določeno misijonarsko preobrazbo, ki bi bila sposobna spremeniti stvari tako, da bi navade, slogi, urniki in govorica ter vse cerkvene strukture postale struga – bolj kot za samoobrambo – primerna za evangelizacijo sodobnega sveta.”

Bl. Slomškova zapuščina in prihodnost

Duhovniški in diakonski dnevi so imeli še dodatno simboliko, saj so potekali v kraju, kjer je bl. Anton Martin Slomšek preživel zadnje dni svojega življenja. Družina poudarja, da je Slomšek med duhovnimi vajami nagovoril duhovnike svoje škofije z besedami, ki so aktualne tudi danes: “Čutim silno potrebo, ljubljeni sobratje, da v teh dneh skupaj pregledamo to dobo 17 let, da bi se Bogu zahvalili za dobro, katero je bilo storjeno, a hkrati obžalovali pred Bogom, kar smo zanemarili, in sprejeli ustrezne sklepe za prihodnost.” Ob zaključku srečanja, kot piše Družina, so duhovniki in diakoni razmišljali o novih obrazih nadškofije, ki dobivajo obliko skozi tovrstna srečanja. Sklepi, ki jih bodo sprejeli, bodo imeli pomembno vlogo pri preoblikovanju občestev v prihodnosti.

Portal24; Foto: Pixabay/Paul_Henri