Tretjina zdravnikov v EU pred upokojitvijo: Kaj to pomeni za Slovenijo?
Evropski zdravstveni sistemi se soočajo z resno grožnjo zaradi staranja zdravniške delovne sile. Po podatkih poročila “Health at a Glance: Europe 2024”, ki sta ga pripravila OECD in Evropska komisija, je kar 35 odstotkov zdravnikov v Evropski uniji starejših od 55 let. To pomeni, da je tretjina zdravnikov blizu upokojitvene starosti, kar povečuje tveganje za pomanjkanje zdravstvenega osebja in ogroža vzdržnost zdravstvenih sistemov.
Slovenija, čeprav z nižjim deležem starejših zdravnikov, ni imuna na te izzive. Naraščajoče potrebe po zdravstvenih storitvah, ki jih poganjajo demografski trendi, zahtevajo takojšnje ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni.
Največje tveganje v Italiji, Bolgariji in drugih državah
Najbolj izpostavljene države so tiste z najvišjim deležem starejših zdravnikov. Italija in Bolgarija izstopata, saj je v obeh kar 54 odstotkov zdravnikov starejših od 55 let. V Italiji je položaj še posebej zaskrbljujoč, saj je 27 odstotkov zdravnikov starejših od 65 let, kar je najvišji delež v EU. Sledita Madžarska in Estonija, kjer je več kot 22 odstotkov zdravnikov v tej starostni skupini. Po podatkih Eurostata, ki je analiziral zdravstveno osebje v letu 2022, je v 12 državah EU delež zdravnikov, starejših od 55 let, presegel 40 odstotkov.
Nasprotno imajo države, kot so Malta, Romunija in Nizozemska, mlajšo zdravniško populacijo. Na Malti je kar 46 odstotkov zdravnikov mlajših od 35 let, v Romuniji pa 34 odstotkov. Vzroki za staranje zdravnikov so dolgotrajno izobraževanje, ki traja od 10 do 14 let, in zgodovinske omejitve vpisov na medicinske fakultete, ki so bile v mnogih državah uvedene zaradi varčevalnih ukrepov. Te odločitve so ustvarile generacijsko vrzel, ki se zdaj odraža v pomanjkanju mlajših zdravnikov.
Slovenija: Ugodnejši položaj z opozorilnimi znaki
V Sloveniji je starostna struktura zdravnikov razmeroma ugodna v primerjavi z najbolj ogroženimi državami. Po podatkih Eurostata za leto 2022 je 28 odstotkov zdravnikov starejših od 55 let, kar je pod evropskim povprečjem. Približno 25 odstotkov zdravnikov je mlajših od 35 let, kar je višji delež kot pred 20 leti, ko je znašal 21 odstotkov. Največji delež, 27 odstotkov, spada v starostno skupino med 35 in 44 let. Kljub temu družinska medicina občuti pomanjkanje kadra.
V Zdravstvenem domu Ljubljana je leta 2021 kar 40 odstotkov zdravnikov spadalo v starostno skupino nad 55 let, kar je dvakrat več kot leta 2010. Konec leta 2023 je brez izbranega osebnega zdravnika ostalo 99.000 zavarovancev, od tega največ v Ljubljani, kjer je bilo brez zdravnika 31.343 oseb. Povečanje števila zdravnikov, ki se je med letoma 2012 in 2018 povečalo za 31 odstotkov, ne dohaja potreb starajočega se prebivalstva. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je število zavarovancev, starejših od 65 let, od leta 2004 do 2022 povečalo za 50 odstotkov, kar je privedlo do 40-odstotnega povečanja obiskov v primarnih ambulantah med letoma 2013 in 2022.
Ukrepi za krepitev zdravstvene delovne sile
Države po Evropi in v Sloveniji uvajajo ukrepe za blaženje krize. Nordijske države, kot sta Norveška in Finska, kjer je le 24 odstotkov zdravnikov starejših od 55 let, se zanašajo na mlajšo zdravniško populacijo in močne sisteme usposabljanja. Irska je vzpostavila programe za oskrbo starejših na domu, kar razbremenjuje bolnišnice. V Sloveniji se število specializantov od leta 2008 povečuje, saj se je njihov delež povečal za skoraj polovico. Leta 2023 je vlada zvišala plače mladih zdravnikov za 20 odstotkov, kar je namenjeno privabljanju novih kadrov, čeprav je povzročilo nekaj nezadovoljstva med starejšimi zdravniki.
Poleg tega se od leta 2011 uvaja nov standard ambulant družinske medicine, ki vključuje diplomirane medicinske sestre za preventivne preglede in obravnavo kroničnih bolnikov, kar razbremenjuje zdravnike. Zdravniška zbornica Slovenije poudarja potrebo po boljših delovnih pogojih, zmanjšanju administrativnih bremen in strateškem načrtovanju specializacij.
Vzroki in posledice staranja zdravniške delovne sile
Starajoča se zdravniška populacija je posledica več dejavnikov. Dolgotrajno izobraževanje, ki lahko traja od 10 do 14 let, skupaj z zgodovinskimi odločitvami o omejevanju vpisov na medicinske fakultete, je ustvarilo vrzel v generacijah zdravnikov.
Dr. Ole Johan Bakke, predsednik Stalnega odbora evropskih zdravnikov, je za Euronews poudaril, da so te omejitve, pogosto sprejete zaradi varčevanja, zdaj privedle do pomanjkanja mlajših zdravnikov. Hkrati se povečuje povpraševanje po zdravstvenih storitvah zaradi staranja prebivalstva, kar dodatno obremenjuje sisteme. V državah z visokim deležem starejših zdravnikov, kot je Italija, je že opaziti pomanjkanje splošnih zdravnikov in specialistov, zlasti na podeželju, kar vodi v t. i. “zdravstvene puščave”.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay
