(Foto: Nexta)

Pred tremi meseci je bilo mnenje večine analitikov, da naj bi se vojna v Ukrajini končala v nekaj dneh: hitra ofenziva, vlada na begu in razglašena zmaga. Namesto tega pa ruska invazija na Ukrajino traja že tri mesece. Umrlo je več deset tisoč ljudi, vključno s številnimi ruskimi vojaki in častniki, milijoni so zapustili svoje domove, velika ukrajinska mesta pa so se spremenila v ruševine.

“Konflikt bo verjetno prisoten še več let, čeprav se bo intenzivnost spopadov, ko bo Rusija začutila, da je dosegla dovolj, da bi doma lahko razglasila nekakšno zmago, zmanjšala,” je za Euronews dejal  Mats Engström, gostujoči sodelavec Evropskega Svet za zunanje odnose (ECFR).

Ruska ofenziva se je na obrobju Kijeva hitro  ustavila. Mesec dni kasneje pa je Rusija svoje sile umaknila iz okolice Kijeva, da bi se lahko osredotočila na industrijsko regijo Donbas, za katero se separatisti, ki jih podpira Moskva borijo od leta 2014. Rusiji je res uspelo zavzeti pomembne dele ozemlja okoli polotoka Krim, prejšnji teden  pa si je po večmesečnem obleganju zagotovila tudi popoln nadzor nad ključnim pristaniščem Mariupol, s čimer je Ukrajino odrezala od Azovskega morja. A Rusija doslej ni imela rezultata, ki bi Kremlju omogočil zmago ali prevzel nadzor nad velikimi deli Ukrajine in vzpostavil svojo, marionetno vlado.

“Rusko vodstvo poziva vojaško poveljstvo, naj pokaže vsaj nekaj rezultatov, hkrati pa mu ne preostane drugega, kot da  v to morijo še naprej pošilja več vojakov,” je dejal Mykola Sunhurovskyi, vojaški strokovnjak iz think tanka s sedežem v Kijevu.

Videti je, da ima Kremelj še vedno ambiciozen cilj, da bi Ukrajino odrezal od črnomorske obale, vse do romunske meje, kar bi Moskvi omogočilo kopenski koridor do moldavske separatistčne regije Pridnestrje, kjer so nameščene ruske čete. Toda zdi se, da Rusija ve, da ta cilj  s tako omejenimi silami pač ni dosegljiv. Izgube so Moskvo prisilile, da se vse bolj zanaša na enote v Donbasu, ki bi lahko dosegle majhen napredek je dejal.

Sekretar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev je dejal, da “ne lovi rokov”, obrambni minister Sergej Šojgu pa, da je tempo nameren, da bi civilistom omogočili beg, čeprav so sile večkrat zadele civilne cilje.

V Ukrajini in na Zahodu so mnogi mislili, da bo Putin prelil sredstva v Donbas, da bi dosegel odločilno zmago do 9. maja, ko Moskva praznuje poraz nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni. Rusija je vojno poimenovala kot kampanjo za “denacifikacijo” Ukrajine – države z demokratično izvoljenim judovskim predsednikom, ki si želi tesnejše vezi z Zahodom. A se je Kremelj potem odločil za taktične mini ofenzive, katerih cilj je vztrajno poskušati obkoliti ukrajinske sile.

Boji na Donbasu so še vedno hudi. A se velik del preostale države poskuša vrniti v neko normalno življene. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky, ki je ostal v Kijevu še vedno kljubuje, pa tudi orožje z zahoda še naprej  prihaja v Ukrajino, kar pomeni, da bi vojna lahko trajala več mesecev ali celo let.

Mats Engström iz ECFR pravi, da je težko vedeti, kam se bo vojna obrnila. »Vsekakor obstaja možnost nekakšnega državnega udara proti Putinu, glede na to, kako slabo poteka vojna, ki vodi v ruski umik. Po drugi strani pa je grožnja uporabe jedrskega orožja že na mizi. Čeprav je malo verjetno, tega ni mogoče izključiti,« je dejal.

Vir: Euronews

By A.K.

Komentar: