Odnos med starši in otroki je temelj, na katerem se gradi kasnejše življenje. Če otrok v otroštvu ne prejme dovolj topline, razumevanja in podpore, se pogosto nauči, da mora svoje občutke skriti in potrebe zatreti. Čeprav se to v tistem trenutku zdi način preživetja, takšne izkušnje puščajo sledi, ki jih človek nosi s seboj v odraslost. Te sledi so pogosto nevidne, a močno vplivajo na to, kako posameznik vzpostavlja odnose, zaupa drugim in gleda nase.
Prvi znak, ki izdaja odraščanje s starši, ki so ga zanemarjali, so težave z zaupanjem in intimnostjo. Odrasli, ki so kot otroci pogrešali dosledno podporo, se težko sprostijo v odnosih. Pogosto jih spremlja občutek, da bodo razočarani ali zapuščeni, zato ostajajo zadržani. Zunaj se lahko zdijo previdni in hladni, v resnici pa hrepenijo po globoki povezanosti. Njihova težava ni pomanjkanje želje, temveč strah, da bližina prinaša bolečino.
Drugi znak je nagnjenost k tlačenju čustev. Otroci, ki so odraščali v okolju, kjer njihovega joka, jeze ali veselja nihče ni opazil, se pogosto naučijo čustva skrivati. V odrasli dobi to pomeni, da jih drugi lahko doživljajo kot distancirane, ker težko pokažejo, kaj v resnici čutijo. V sebi pa nosijo občutek praznine, ker niso nikoli dobili potrditve, da so njihova čustva vredna posluha. Pogosto znajo dobro prepoznati občutke drugih, a ko gre za njihove lastne, se znajdejo v zadregi.
Tretji znak je pretirana neodvisnost in občutek odgovornosti. Ljudje, ki so se v otroštvu morali zanesti sami nase, hitro odrastejo. Navzven delujejo izjemno močni in sposobni, pogosto prevzemajo odgovornost za vse okoli sebe. A za to navidezno močjo se skriva strah pred tem, da bi se zanašali na kogarkoli drugega. Pomoč jim lahko deluje kot šibkost, zato raje vse rešijo sami, tudi ko jih to izčrpava.
Odraščanje z zanemarljivimi starši oblikuje človeka bolj, kot si pogosto prizna. Vpliva na partnerske odnose, prijateljstva in celo na način, kako posameznik vidi samega sebe. A prepoznavanje teh vzorcev je prvi korak k spremembi. Ko se človek zave, da njegova čustva niso “preveč” in da ima pravico do bližine, lahko počasi zgradi nove, bolj zdrave oblike odnosa – tako do drugih kot do samega sebe.
Foto: Pixabay
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
