Zemljo je novembra lani dosegel signal, ki prihaja iz globin vesolja in je po mnenju znanstvenikov nekaj povsem posebnega – zaznali so najmočnejši trk črnih lukenj doslej. Čeprav gre za pojav, ki so ga astronomi že večkrat opazili, ta tokratni dogodek močno izstopa. Po oceni fizikov preprosto ne bi smel biti mogoč.
Signal, označen kot “GW231123”, je zaznala mednarodna znanstvena mreža LIGO, ki spremlja gravitacijske valove – valovanja prostora in časa, ki nastanejo ob izjemno silovitih dogodkih v vesolju. Tokrat je šlo za združitev dveh izjemno masivnih črnih lukenj, ki sta se vrteli s tolikšno hitrostjo in energijo, da so posledice zaznali tudi na Zemlji. Celoten pojav je trajal zgolj desetinko sekunde, a je pustil globok vtis v znanstveni skupnosti.
Znanstvenike najbolj preseneča, da je iz trka nastala črna luknja, težja od 225 mas našega Sonca, kar presega vse dosedanje rekorde. Pred tem je najmasivnejša znana tvorba iz podobnega trka segala do približno 140 sončnih mas. Tokrat pa je šlo za dva ogromna objekta – enega z maso 137, drugega s 103 sončnimi masami – ki sta se vrtinčila okoli skupnega središča in se na koncu zlila v eno, še bolj masivno celoto.
“Po vsem, kar vemo o zvezdni evoluciji, bi takšen trk moral biti nemogoč,” je poudaril fizik Mark Hannam z Univerze v Cardiffu, ki sodeluje v projektu LIGO. Eden izmed možnih scenarijev je, da sta črni luknji nastali z združitvijo manjših črnih lukenj, ki so skozi milijone let postopoma ustvarile tako izjemno velik binarni sistem.
Stabilen sistem
Dogodek odpira nova vprašanja o tem, kako sploh nastajajo črne luknje te velikosti in kako lahko kljub tolikšni masi še vedno tvorijo stabilen sistem, ki ga lahko zaznamo z našimi instrumenti. Charlie Hoy, fizik z Univerze v Portsmouthu, pojasnjuje, da sta se črni luknji vrteli izjemno hitro – skoraj do teoretične meje, ki jo dopušča Einsteinova splošna teorija relativnosti. “To nam otežuje razlago signala, a hkrati predstavlja izjemno priložnost za napredek naših modelov,” je dodal.
Znanstveni svet se zdaj pripravlja na podrobnejšo obravnavo dogodka GW231123. Podatke bodo predstavili na konferenci o splošni relativnosti in gravitaciji ter na mednarodnem srečanju o gravitacijskih valovih, ki ta teden potekata v Glasgowu. Po zaključku dogodka bodo meritve objavljene tudi širši znanstveni javnosti, kar bo sprožilo novo val interpretacij in teoretičnih razlag.
“Potrebovali bomo leta, da povsem razvozlamo, kaj nam sporoča ta signal,” je povedal Gregorio Carullo z Univerze v Birminghamu. Po njegovih besedah obstaja tudi možnost, da skrivnostne značilnosti trka ne izvirajo le iz mase in hitrosti udeleženih črnih lukenj, ampak morda vključujejo tudi bolj zapletene, doslej neznane scenarije.
Gravitacijski valovi so bili sicer teoretično napovedani že v 19. stoletju, a šele Einstein jih je v začetku 20. stoletja umestil v okvir splošne relativnosti. Prvo zaznavo je LIGO uspel opraviti šele leta 2015, od takrat pa se vesolje razkriva tudi v temnem in tihem jeziku valov, ki ne potrebujejo svetlobe, da nam pripovedujejo svojo zgodbo.
Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna
