Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu postavil rok do nedelje zvečer, da pristane na predlagani mirovni sporazum. Kot je zapisal na družbenih omrežjih, bi neuspeh pomenil „najhujši vojaški napad doslej“, ki bi bil usmerjen proti Hamasu. Trump si prizadeva izpolniti obljubo, da bo vojno končal in zagotovil vrnitev preostalih talcev še pred drugo obletnico napada Hamasa na Izrael, ki jo bodo obeležili prihodnji teden.
Načrt je že podprl Izrael, pozitivno pa so ga sprejele tudi številne države. Vendar pa sta Egipt in Katar, ki posredujeta v pogajanjih, opozorila, da so potrebna dodatna usklajevanja. Tudi predstavnik Hamasa je za AP poudaril, da nekateri elementi niso sprejemljivi.
Načrt predvideva takojšnjo izpustitev 48 talcev, med katerimi je približno dvajset ljudi po ocenah še živih. Hamas bi se moral odpovedati oblasti in orožju. V zameno bi Izrael ustavil vojaške operacije, se umaknil z večine območij v Gazi, izpustil stotine palestinskih zapornikov in dovolil obsežen dotok humanitarne pomoči.
Po poročanju AP bi bila opuščena tudi ideja o preselitvi večjega dela prebivalstva Gaze. Ozemlje približno dveh milijonov ljudi bi prevzela mednarodna uprava, ki bi jo vodila Trump skupaj z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom. Predlog pa ne vključuje možnosti, da bi se Gaza v prihodnosti združila z Zahodnim bregom v skupno palestinsko državo.
Hamas zavrača pogoje
Hamas vztraja, da bo preostale talce izpustil le v zameno za trajno premirje in popoln umik izraelske vojske. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je te zahteve zavrnil in poudaril, da se mora Hamas razorožiti. Trump je medtem na družbenih omrežjih zapisal, da so številni pripadniki Hamasa „obkoljeni in so vojaško ujete tarče“ ter dodal, da se čaka le še na ukaz za napad.
Po ocenah analitikov, ki jih navaja AP, ima Hamas kljub hudim izgubam še vedno vpliv na območjih, ki jih izraelska vojska ne nadzoruje, ter občasno izvaja napade na izraelske enote.
Humanitarne razmere v Gazi
ZDA in Izrael poskušata dodatno pritisniti na Hamas tudi z omejitvami dostopa do osnovnih dobrin. Gaza je bila več kot dva meseca skoraj povsem odrezana od hrane in zdravil, kar je povzročilo akutno lakoto. Združeni narodi opozarjajo, da je bilo prebivalstvo tik pred humanitarno katastrofo že pred začetkom najnovejše ofenzive.
Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo v izraelskih napadih ubitih več kot 66 tisoč ljudi. Polovico naj bi predstavljale ženske in otroci. Zaradi spopadov je bilo razseljenih devetdeset odstotkov prebivalcev Gaze, številni pa so se morali seliti večkrat. Obiski humanitarnih delavcev potrjujejo, da številne družine živijo v improviziranih zatočiščih, tudi na parkiriščih bolnišnic.
Sedmega oktobra 2023 je Hamas izvedel napad na Izrael, v katerem je bilo ubitih okoli tisoč dvesto ljudi, večinoma civilistov. Ugrabili so 251 oseb, od katerih jih je del danes še vedno v ujetništvu. Izrael je odgovoril z obsežno ofenzivo, ki se nadaljuje že skoraj dve leti.
Ob drugi obletnici napada si Washington, kot poroča AP, želi preboja. Tako Trumpova kot prejšnja ameriška administracija sta poskušali ustaviti vojno, hkrati pa Izraelu zagotavljali vojaško in diplomatsko podporo.
Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC
