Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se bo prihodnji petek, 15. avgusta, v ameriški zvezni državi Aljaska srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je zapisal: „Dolgo pričakovano srečanje med mano kot predsednikom Združenih držav Amerike in predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom bo potekalo naslednji petek, 15. avgusta 2025, v veliki zvezni državi Aljaska. Več podrobnosti sledi.“
Gre za prvo srečanje predsednikov ZDA in Rusije po letu 2021, ko se je tedanji predsednik Joe Biden srečal s Putinom v Ženevi.
Na tiskovni konferenci v Beli hiši, kjer se je srečal tudi z voditeljema Armenije in Azerbajdžana, je Trump napovedal, da bo morebitni mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo vključeval „izmenjavo ozemlja v korist obeh strani“. Ob tem je poudaril, da gre za „zapleteno“ vprašanje, saj se na tem območju „boji odvijajo že več kot tri leta in pol“.
„Veliko Rusov je umrlo. Veliko Ukrajincev je umrlo. Torej to preučujemo, ampak dejansko želimo nekaj dobiti nazaj in nekaj zamenjati,“ je dejal. Dodal je, da bodo o podrobnostih javnost obvestili kasneje.
Trumpovi komentarji sledijo poročanju Bloomberga, da ZDA in Rusija iščeta dogovor, ki bi utrdil rusko okupacijo ozemelj, zaseženih med invazijo. Bela hiša je navedbe označila za špekulacijo. Medtem je Wall Street Journal, ki se sklicuje na evropske in ukrajinske uradnike, zapisal, da bi bil Putin pripravljen končati vojno, če bi Rusija pridobila vzhodno Ukrajino.
Ukrajinska stran: možnost vsaj premirja
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru dejal, da se Ukrajina in njeni zavezniki strinjajo, da je trenutno mogoče doseči vsaj premirje, a je to „odvisno od ustreznega pritiska na Rusijo“. Povedal je, da je imel v zadnjih dneh več kot ducat pogovorov z voditelji različnih držav, njegova ekipa pa ostaja v stalnem stiku z ZDA.
Po poročanju Bloomberga svetovalci za nacionalno varnost iz Ukrajine in zavezniških držav nadaljujejo usklajevanja glede morebitnega dogovora.
Časovnica odnosov od Trumpove vrnitve v Belo hišo
- 12. februar – prvi uradni klic s Putinom; dogovor o srečanju delegacij v Savdski Arabiji.
- 18. februar – srečanje ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
- 18. marec – nov klic Trump–Putin, dogovor o mirovnem okviru, ki se začne s premirjem na področju energetike in infrastrukture.
- 11. april – Trumpov odposlanec Steve Witkoff v Moskvi nadaljuje pogajanja.
- 15. maj – ameriški in ukrajinski diplomati na mirovnih pogovorih v Turčiji.
- 6. avgust – Witkoff petič v Moskvi; Trump uvede 25-odstotne dodatne sankcije Indiji zaradi nakupa ruske nafte.
- 8. avgust – iztekel se je rok za premirje, Trump potrdi srečanje s Putinom na Aljaski.
Ukrajinski vojaki brez iluzij o diplomatski rešitvi, fronta ostaja krvava
Ukrajinski vojaki, razporejeni vzdolž celotne frontne črte, izražajo malo upanja, da bi se vojna z Rusijo lahko končala za pogajalsko mizo. Danes se izteka rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil Kremlju za ustavitev napadov, medtem ko Bela hiša pripravlja srečanje med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski.
Trumpovi dosedanji poskusi pritiska na Moskvo niso prinesli pričakovanih rezultatov. Kljub visokim izgubam v vojaškem osebju in opremi ruske sile počasi, a vztrajno prodirajo globlje v ukrajinsko ozemlje, pri tem pa nadaljujejo z intenzivnim obstreljevanjem in bombardiranjem mest. Stališča Moskve in Kijeva glede morebitnih mirovnih pogojev ostajajo diametralno nasprotna.
Pokrovskoje pod najhujšimi napadi
Na približno 1000 kilometrov dolgi fronti, ki se razteza od severovzhoda do jugovzhoda države, potekajo neprekinjeni spopadi. Območje okoli mesta Pokrovskoje v vzhodni Doneški oblasti trenutno nosi glavno težo ruskih napadov. Po navedbah ukrajinskih vojaških virov ruske enote skušajo prebiti obrambne črte in prodreti v sosednjo Dnipropetrovsko oblast.
Ukrajina se na tem območju sooča z resnim pomanjkanjem vojaške delovne sile. Medtem v severni obmejni regiji Sumy potekajo hudi boji, kjer ukrajinske enote poskušajo preprečiti premik ruskih okrepitev proti Donecku. Poveljstva opozarjajo, da so ti premiki ključni za nadaljnji potek bitk na vzhodu države.
Poveljnik Buda: „Edina možnost je, da jih premagamo“
Blizu Pokrovska poveljnik, znan pod vojaškim vzdevkom Buda, ne skriva svojega skepticizma glede ruskih namer. „Z njimi se je nemogoče pogajati. Edina možnost je, da jih premagamo,“ je dejal za Associated Press. „Rad bi, da se strinjajo in da se vse to ustavi, vendar Rusija tega ne bo storila – noče se pogajati.“
V južni Zaporiški regiji se ukrajinske enote soočajo z neprestanimi ruskimi obstreljevanji. Poveljnik havbice, ki uporablja klicni znak Varšava, je dejal, da so vojaki odločeni ostati na položajih. „Smo na svoji zemlji, nimamo kam iti. Zato ostajamo in se branimo, nimamo izbire,“ je poudaril.
Zaskrbljenost v Evropi
Trumpova napoved, da se bo srečal s Putinom, tudi če do srečanja med ruskim predsednikom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim ne bo prišlo je v evropskih prestolnicah sprožila zaskrbljenost, da bi lahko bila Ukrajina izključena iz osrednjih mirovnih pogovorov in da bi se največji konflikt na evropskih tleh po drugi svetovni vojni urejal mimo Kijeva.
Ameriški inštitut za preučevanje vojne (ISW) iz Washingtona ocenjuje, da Putina „še vedno ne zanima konec vojne“ ter da si prizadeva od ZDA izsiliti dvostranske koncesije brez dejanske namere, da se vključi v resen mirovni proces. „Putin še vedno verjame, da je čas na strani Rusije in da lahko preživi Ukrajino in Zahod,“ navaja poročilo ISW.
Orban poziva k evropski diplomatski pobudi
Madžarski premier Viktor Orban je danes ponovil stališče, da bi morala Evropa prevzeti vodilno vlogo pri iskanju rešitve konflikta. Po njegovem mnenju bi se morala nemški kancler in francoski predsednik čim prej odpraviti v Moskvo in se „pogajati v imenu Evrope“.
Opozoril je, da bo Evropa, če tega ne stori, „potisnjena na stran pri reševanju varnostnih vprašanj lastne celine“. Dodal je, da vojna ne more biti končana na bojišču. „Rešitve ni mogoče doseči na fronti. To vojno morajo končati diplomati, politiki, voditelji za pogajalsko mizo,“ je dejal Orban, ki ostaja eden najglasnejših kritikov pristopa Evropske unije do vojne v Ukrajini.
Foto: Wikipedia/Gage Skidmore
