Trump napovedal možen umik iz mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino

Donald TrumpDonald Trump [Foto: Wikipedia/Gage Skidmore]

Trump napovedal možen umik iz mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene opustiti svojo vlogo posrednika v mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino, če sporazum ne bo dosežen “zelo kmalu”. Hkrati je Ukrajina objavila, da je podpisala memorandum z ZDA o gospodarskem sodelovanju, ki vključuje sporen dogovor o mineralih. Po poročanju časnika The Guardian naj bi bil ta memorandum korak k ustanovitvi investicijskega sklada za obnovo Ukrajine, a podrobnosti ostajajo nejasne.

Trumpovi komentarji so bili del širšega diplomatskega dogajanja, ki vključuje tudi izjave ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia in podpredsednika J. D. Vancea. Medtem ko Ukrajina še naprej doživlja ruske vojaške napade, se zdi, da so ZDA vse bolj nestrpne do pomanjkanja napredka v pogajanjih. The Guardian navaja, da so ZDA že ustavile večino vojaške pomoči Kijevu, kar dodatno otežuje položaj ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Trumpova grožnja z umikom iz pogajanj

Trump je v pogovoru z novinarji v Washingtonu poudaril, da ZDA ne bodo čakale v nedogled na dogovor med sprtima stranema. “Če ena od strani otežuje pogajanja, bomo rekli: ‘Vi ste neumni, vi ste bedaki,’ in se bomo umaknili,” je dejal. Na vprašanje, ali ga ruski predsednik Vladimir Putin “izigrava”, je Trump odvrnil: “Nihče se ne igra z mano, poskušam pomagati.” Ni pa želel natančno določiti časovnega okvira za umik ZDA iz pogajanj, rekoč le, da bo to “hitro”.

Državni sekretar Marco Rubio je v petek v Parizu dodal, da je Trump še vedno zainteresiran za dosego sporazuma, a da ima ameriški predsednik druge globalne prednostne naloge. “To ni naša vojna. Nismo je začeli,” je dejal Rubio, kar po poročanju The Guardian nakazuje, da je Bela hiša pripravljena opustiti diplomatska prizadevanja, če ne bo vidnega napredka. Rubio je poudaril, da Trump to odločitev jemlje zelo resno, kar kaže na naraščajočo nestrpnost v ameriški administraciji.

Ruski napadi in ukrajinska stiska

Medtem ko se diplomatska prizadevanja nadaljujejo, Rusija stopnjuje svoje vojaške operacije. V nedeljo je rusko bombardiranje mesta Sumy zahtevalo 35 življenj in ranilo 117 ljudi. Po poročanju The Guardian je Rusija v zadnjih tednih okrepila zračne napade na ukrajinske civiliste in infrastrukturo, vključno z napadom na Harkov, kjer je bilo ranjenih okoli 70 ljudi, med drugim pet otrok. Zelenski je na družbenih omrežjih zapisal: “Tako je Rusija začela ta veliki petek – z balističnimi in križarskimi izstrelki, pohabljanje naših ljudi in mest.”

Ukrajinski predsednik se sooča tudi z notranjimi izzivi. Dobave ameriške vojaške pomoči so se po Trumpovem povratku v Belo hišo “praktično ustavile”, kar je dodatno oslabilo ukrajinske obrambne zmogljivosti. Zelenski je že prejšnji mesec pristal na 30-dnevno premirje, ki ga je predlagala ameriška stran, a ga je Kremelj zavrnil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da končanje vojne “ni preprosta tema” in da Moskva išče rešitev, ki bo zaščitila njene interese.

Sporni memorandum o mineralih

Poleg mirovnih pogajanj je Ukrajina podpisala memorandum z ZDA, ki naj bi olajšal gospodarsko sodelovanje, vključno z dostopom do mineralnih virov. Prva podpredsednica ukrajinske vlade Julija Sviridenko je dejala, da memorandum odpira pot za ustanovitev investicijskega sklada za obnovo Ukrajine. Vendar pa The Guardian piše, da podrobnosti sporazuma ostajajo nejasne, vključno z vprašanjem, ali bo Kijev moral “poplačati” stroške prejšnje ameriške vojaške pomoči.

Trump je pred tem trdil, da Ukrajina ZDA “dolguje” 300 milijard dolarjev, kar je Zelenski zavrnil, poudarjajoč, da je bila pomoč odobrena kot donacija, ne posojilo. Volodymyr Landa, ekonomist iz Kijeva, je za The Guardian izjavil, da bi zahteva po vračilu prejšnje pomoči lahko imela škodljive posledice za svetovni finančni sistem. “Če bi države začele zahtevati plačila za brezpogojno pomoč, bi to odprlo Pandorino skrinjico,” je dejal.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je potrdil, da je zadnja različica memoranduma obsežna, a da so podrobnosti še v delu. Po poročanju The Guardian bo ukrajinski premier Denys Shmyhal prihodnji teden obiskal Washington, da bi dokončal pogovore o investicijskem skladu. Dogovor bo moral ratificirati tudi ukrajinski parlament, kar bi lahko sprožilo dodatne razprave v Kijevu.

Prihodnost diplomatskih prizadevanj

Kljub negotovosti ostajajo nekateri ameriški uradniki optimistični. Podpredsednik J. D. Vance je po srečanju z italijansko premierko Giorgio Meloni v Rimu dejal, da vidi možnosti za ustavitev “zelo brutalne vojne”. “V zadnjih 24 urah smo zaznali nekaj obetavnih signalov,” je dodal. Vendar pa po poročanju The Guardian zadnji ameriški mirovni predlog, ki predvideva zamrznitev vojne ob obstoječi frontni črti, ne uživa podpore Kremlja, kar zmanjšuje možnosti za preboj.

Pogovori se bodo nadaljevali prihodnji teden v Londonu, a ameriški uradniki priznavajo, da brez ruske pripravljenosti za premirje predlog nima veliko možnosti za uspeh. Varnostna jamstva za Ukrajino ostajajo ključna točka, brez katere dogovor ne bo mogoč.

Medtem Trumpova administracija nadaljuje z zaostrovanjem odnosov z Ukrajino, hkrati pa se izogiba kritikam Rusije. Višji ameriški odposlanec Steve Witkoff, ki se je prejšnji teden srečal s Putinom v Sankt Peterburgu, je po poročanju The Guardian ponovil nekatere kremeljske stališče, kar je sprožilo zaskrbljenost med evropskimi zavezniki.

S podpisom memoranduma o mineralih in nadaljevanjem mirovnih pogajanj se Ukrajina nahaja na razpotju. Zelenski si prizadeva izboljšati odnose s Trumpovo administracijo, hkrati pa zavrača zahteve, ki bi lahko ogrozile suverenost države.

Portal24; Foto: Wikipedia/Gage Skidmore