ZDA in Izrael zaostrujeta pritisk na Iran. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost, da na pogovore z Iranom pošlje visoke predstavnike, medtem ko izraelska vojska nadaljuje obsežno ofenzivo, ki naj bi ciljala na iranske vojaške zmogljivosti in jedrski program.
Trump je ob robu predčasnega odhoda z vrha skupine G7 v Kanadi dejal, da si želi „pravega konca” iranskega jedrskega spora. Pri tem je omenil možnost pošiljanja posebnega odposlanca za Bližnji vzhod Steva Witkoffa ali celo podpredsednika JD Vanca na pogovore z iranskimi predstavniki.
Medtem so izraelske sile izvedle napade na več ciljev v Iranu, vključno z objekti v Teheranu, Isfahanu in podzemnimi obratih v Natanzu. Po podatkih izraelske vojske so pri tem ubili iranskega vojaškega šefa Alija Šadmanija, ki je bil na položaju le štiri dni.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi v zadnjih dneh izgubil ključne vojaške svetovalce, navaja Reuters. Več virov blizu odločitvam iranskega vodstva navaja, da bi lahko takšne izgube vodile v strateške napake.
Iran naj bi na napade odgovoril z izstrelitvijo skoraj 400 balističnih raket in stotin dronov, a izraelske oblasti trdijo, da je le okoli 35 izstrelkov doseglo cilje. Iranska revolucionarna garda je med drugim sporočila, da so zadeli izraelski vojaški obveščevalni direktorat in operativni center Mossada, a Tel Aviv teh napadov ni potrdil.
Varnostne razmere v Iranu se zaostrujejo. Po poročilih agencije Fars je iranski kibernetski poveljniški center prepovedal uporabo mobilnih naprav uradnikom, potem ko naj bi izraelske sile uspešno vdrle v telekomunikacijsko infrastrukturo.
Jedrski spor in vloga Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA)
IAEA je v najnovejejšem poročilu prvič po skoraj dveh desetletjih Iran označila za kršitelja obveznosti po Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja. Agencija navaja neposredne dokaze o vplivu napadov na objekte v Natanzu, medtem ko ostaja stanje v Fordowu in Isfahanu nespremenjeno.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je zatrdil, da bodo obravnavane tudi jedrske zmogljivosti v Fordowu, ki so umeščene globoko v goro. Dodal je, da bi Hamenej lahko doživel usodo Sadama Huseina, ki so ga po invaziji ZDA leta 2003 usmrtili.
Zračna nadvlada in strateške omejitve
Več izraelskih predstavnikov je v ponedeljek zatrdilo, da ima Izrael popoln nadzor nad iranskim zračnim prostorom, kar predstavlja prelomnico v konfliktu. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da bo Izrael za trajno onesposobitev globoko zakopanih jedrskih objektov, kot je Fordow, potreboval sodelovanje ZDA.
Vojaški viri navajajo, da so izraelska letala v zadnjih dneh neovirano preletavala Iran in celo izvajala operacije s podporo komand iz Sirije. Pri tem so zračne sile uporabile različna letala, vključno z F-35 in F-16, oborožena z natančnimi vodenimi raketami.
Nekateri analitiki opozarjajo, da bi Izrael z intenzivnostjo trenutnih napadov lahko iztrošil zaloge streliva. Medtem se ocenjuje, da ima Tel Aviv presenetljivo učinkovito mrežo agentov v Teheranu, kar naj bi olajšalo ciljanje iranskih poveljnikov.
Globalni odmevi in energenti pod pritiskom
Zaradi napetosti v regiji so svetovni trgi z nafto izjemno pozorni. V torek sta se blizu Hormuške ožine zaletela dva naftna tankerja in zagorela. Po prvih podatkih ni bilo žrtev niti razlitja. Hormuška ožina je ključna prometna točka, saj skozi njo poteka petina svetovne porabe nafte.
Iran je sicer sporočil, da so izraelske sile napadle tudi plinsko polje Južni Pars, ki ga deli s Katarjem. Kljub temu so katarski uradniki sporočili, da proizvodnja ostaja stabilna.
Izrael ne izključuje ciljanje vrha iranskega vodstva
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da Izrael ne bo odnehal, dokler Iran ne ustavi svojega jedrskega razvoja. Celo možnost ciljanje Hameneja ni izključena. Nekdanji izraelski varnostni uradniki ocenjujejo, da je že zdaj dosežena pomembna škoda na iranskem programu, četudi bo nekaj zmogljivosti po koncu spopadov še ostalo.
Ameriški predsednik Trump vztraja, da bi Iran lahko končal vojno, če pristane na stroge omejitve svojega jedrskega programa. Po besedah strokovnjakov pa bi za popoln uspeh zahodne koalicije bilo potrebnih več kot zgolj zračni napadi – vključno z morebitnim sodelovanjem posebnih enot na terenu.
Ana Koren
Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC
