Trump ponudil napotitev ameriških vojakov v Mehiko za boj proti kartelom
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je za pomoč v boju proti mamilarskim kartelom, ponudil napotitev ameriških vojakov v Mehiko. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponudbo sicer javno zavrnila. Razkritje, ki ga je v nedeljo podal med pogovorom z novinarji na krovu letala Air Force One, poudarja stopnjevanje napetosti med voditeljema glede tega, kako se spopasti s čezmejno trgovino z drogami, zlasti s pretokom fentanila v Združene države.
V pogovoru z novinarji ob vrnitvi iz Floride v Washington je Trump kartele opisal kot “grozne ljudi”, odgovorne za tisoče smrti, in zatrdil, da bi ameriška vojska lahko Mehiki nudila znatno podporo. “Če bi Mehika želela pomoč s karteli, bi bil počaščen, da bi šel tja in to storil,” je dejal. Ko so ga vprašali, ali je razočaran nad zavrnitvijo Sheinbaum, jo je Trump označil za “ljubko žensko”, a namignil, da se “tako boji kartelov, da sploh ne more jasno razmišljati”.
Sheinbaum je v soboto na dogodku v Texcocu blizu Mexico Cityja nagovorila podpornike in potrdila svojo odločno zavrnitev ponudbe. Pri tem je navedla nedavno poročilo Wall Street Journala in omenila telefonski klic, v katerem je Trump predlagal posredovanje ameriške vojske. »Rekel je: ‘Kako vam lahko pomagamo v boju proti trgovini z drogami? Predlagam, da pride ameriška vojska in vam pomaga.’ In veste, kaj sem mu rekla? ‘Ne, predsednik Trump,’« je dejala. Poudarila je suverenost Mehike in dodala: »Naše ozemlje je nedotakljivo, suverenost ni naprodaj, suverenost je ljubljena in branjena.«
Razlike so vse večje
Izmenjava besed poudarja vse večji razkorak med državama kljub večmesečnemu sodelovanju pri vprašanjih, kot sta priseljevanje in trgovina. Trump je od nastopa funkcije januarja okrepil prizadevanja za zajezitev trgovine z drogami, mehiške kartele je označil za tuje teroristične organizacije in okrepil nadzor Cie z droni nad Mehiko. Prav tako je napotil ameriške čete vzdolž južne meje ZDA, da bi se spopadle z nedovoljenim priseljevanjem in tihotapljenjem drog.
Sheinbaum, ki je funkcijo prevzela oktobra 2024, se sooča s pritiskom Washingtona, da bi zatrla kartele, zlasti kot odgovor na Trumpove grožnje z uvedbo carin, če Mehika ne bo odločneje ukrepala proti trgovini s fentanilom. V odgovor je mobilizirala na tisoče pripadnikov mehiške nacionalne garde na severno mejo in omogočila premestitev osumljenih članov kartela v ZDA.
Njena zavrnitev vstopa ameriških vojakov na mehiška tla odraža globoko zakoreninjene pomisleke glede nacionalne suverenosti, kar je občutljivo vprašanje glede na zgodovino ameriških vojaških intervencij v Mehiki, vključno z mehiško-ameriško vojno in okupacijo Veracruza leta 1914.
Predlog je del širše strategije
Analitiki menijo, da je Trumpov predlog del širše strategije za projiciranje moči na področju varnosti meja, kar je ključna obljuba njegove administracije. Gustavo A. Flores-Macías, profesor vlade na Univerzi Cornell, je opozoril, da stališče Sheinbaum pušča “malo manevrskega prostora”. “To ostaja izjemno občutljiva tema za Mehičane glede na prejšnje vojaške okupacije ZDA in močan občutek nacionalizma, ki je iz tega izhajal,” je dejal.
Bela hiša je v soboto izdala izjavo, v kateri je poudarila tesno sodelovanje med Trumpom in Sheinbaumom pri doseganju “najbolj varne jugozahodne meje v zgodovini”. Vendar se na kometarje Sheinbaum ni neposredno odzvala, temveč je ponovila, da mora “Mehika storiti več za boj proti tem tolpam in kartelom” in da so ZDA pripravljene pomagati.
Predlog o napotitvi ameriških vojakov je sprožil mešane odzive. V ZDA so se nekateri republikanski zakonodajalci in konservativne skupine zavzemali za vojaško posredovanje proti kartelom, pri čemer so se osebnosti, kot je teksaški kongresnik Dan Crenshaw, zavzemale za ustanovitev posebnega odbora za reševanje tega vprašanja. Anketa Reutersa/Ipsosa iz leta 2023 je pokazala, da 52 odstotkov Američanov podpira napotitev ameriškega vojaškega osebja v Mehiko za boj proti kartelom, čeprav je večina nasprotovala takim ukrepom brez mehiške odobritve.
Poziv k bojkotu
V Mehiki pa je ta ideja spodbudila nacionalistična čustva. Na platformah družbenih medijev, kot je TikTok, so se pojavili pozivi k bojkotu ameriških izdelkov, nekateri uporabniki pa so se posneli, kako zavržejo blago ameriških blagovnih znamk. Sheinbaum je predlagala tudi ustavne reforme za okrepitev zaščite mehiške suverenosti, kar kaže na njeno namero, da se upre zunanjim pritiskom.
Zaradi tekočega spora obstaja nevarnost, da se zaostrijo odnosi med ZDA in Mehiko, ki so ključnega pomena za obe državi pri soočanju s trgovinskimi, varnostnimi in migracijskimi izzivi. Čeprav je Trump nakazal pripravljenost ukrepati enostransko, če Mehiki ne uspe razbiti kartelov, strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko privedla do diplomatskih posledic in povečanja nasilja. »Vsak kopenski vdor v Mehiko bi močno škodoval odnosom z državo, ki jo Trump potrebuje za izpolnitev svojih predvolilnih obljub glede priseljevanja,« je dejala Elisabeth Malkin, namestnica programskega direktorja za Latinsko Ameriko pri Mednarodni krizni skupini.
Zaenkrat Sheinbaum poziva k sodelovanju pod enakimi pogoji in ZDA poziva, naj ustavijo dotok orožja v Mehiko, ki spodbuja nasilje kartelov. »Lahko sodelujemo, vendar vi na svojem ozemlju, mi pa na našem,« je dejala.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/Military_Material
