Ameriški predsednik Donald Trump je v objavi na svojem omrežju Truth Social napovedal uvedbo carin na uvoz iz več evropskih držav, če ne bo dosežen dogovor o nakupu Grenlandije. Kot je zapisal, bodo od 1. februarja 2026 uvedene 10-odstotne carine, ki se bodo 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, in bodo veljale, dokler ne bo sklenjen dogovor o „popolnem nakupu Grenlandije“.
Po Trumpovih navedbah bi se carine nanašale na Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. V objavi je ukrep utemeljil z varnostnimi razlogi in z vlogo Grenlandije v širšem obrambnem sistemu ZDA.
Trump je v zapisu navedel, da so Združene države po njegovem mnenju dolga leta „subvencionirale“ evropske države s tem, ko niso zaračunavale carin ali drugih nadomestil, in dodal, da je „čas, da Danska vrne denar“. Ob tem je napovedal natančen časovni okvir ukrepov.
„Od 1. februarja 2026 naprej bodo vse zgoraj omenjene države morale plačati 10-odstotno carino na vse blago, poslano v Združene države Amerike. 1. junija 2026 se bo carina zvišala na 25 odstotkov,“ je zapisal Trump in dodal, da bodo carine „zapadle in bile plačljive, dokler ne bo dosežen dogovor o popolnem nakupu Grenlandije“.
Ameriški predsednik je ob tem poudaril, da si ZDA po njegovih besedah za nakup Grenlandije prizadevajo že več kot 150 let in da so se s tem vprašanjem ukvarjali tudi prejšnji predsedniki. Danska je takšne predloge v preteklosti zavračala, je zapisal.
Varnostni argumenti in sklicevanje na svetovni mir
V objavi je Trump večkrat izpostavil varnostni vidik in vlogo Grenlandije v globalni obrambni arhitekturi ZDA. Po njegovih navedbah naj bi Kitajska in Rusija kazali interes za Grenlandijo, Danska pa po njegovem mnenju ne bi mogla zagotoviti ustrezne zaščite.
„Nihče se ne bo dotaknil tega svetega kosa zemlje, še posebej ker je na kocki nacionalna varnost Združenih držav in sveta na splošno,“ je zapisal ameriški predsednik in dodal, da lahko „v tej igri sodelujejo le Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda J. Trumpa“.
Trump je ob tem omenil tudi ameriški obrambni sistem, ki ga je poimenoval „Zlata kupola“, ter navedel, da se za varnostne programe, povezane s tem sistemom, porabljajo „stotine milijard dolarjev“. Po njegovih besedah bi sistem zaradi „kotov, meril in meja“ lahko deloval z največjo učinkovitostjo le, če bi bila Grenlandija vključena v ta obrambni okvir.
V zapisu je izpostavil tudi možnost, da bi sistem zagotavljal zaščito ne le ZDA, temveč tudi Kanadi, ter dodal, da je zaradi sodobnih ofenzivnih in obrambnih orožnih sistemov potreba po pridobitvi Grenlandije „še posebej pomembna“.
Vlada odločila o sodelovanju Slovenske vojske na vaji na Grenlandiji
Očitek evropskim državam zaradi obiskov Grenlandije
Ameriški predsednik je v objavi navedel, da so predstavniki več evropskih držav odpotovali na Grenlandijo „z neznanimi nameni“, kar je označil kot varnostno tveganje. Med državami je izrecno naštel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko.
Po njegovih besedah naj bi takšni obiski pomenili „zelo nevarno situacijo za varnost, zaščito in preživetje našega planeta“. Dodal je, da so te države „postavile raven tveganja, ki ni vzdržna ali trajnostna“, in da je zato po njegovem mnenju nujno sprejeti „odločne ukrepe“, da se razmere hitro končajo.
V tem kontekstu je carine predstavil kot sredstvo za pritisk in kot del širšega odziva na, kot je zapisal, ogrožanje svetovne varnosti. Ob tem ni navedel dodatnih podrobnosti o konkretnih obiskih ali o tem, kakšne aktivnosti naj bi posamezne države izvajale na Grenlandiji.
Odprtost za pogajanja in povezava z gospodarskimi ukrepi
Trump je v zaključnem delu objave zapisal, da so Združene države „takoj odprte za pogajanja z Dansko in/ali katero koli od teh držav“, kljub temu da naj bi bile po njegovih navedbah ZDA v preteklih desetletjih ključni garant njihove varnosti.
Poudaril je, da so ZDA po njegovih besedah zagotavljale „maksimalno zaščito“ in da so predlagani gospodarski ukrepi povezani z varnostnimi vprašanji ter z vlogo Grenlandije v ameriški obrambni strategiji. Carine je izrecno vezal na pogoj sklenitve dogovora o nakupu ozemlja, pri čemer je zapisal, da bodo veljale do dosege takšnega dogovora.
Objava na Truth Social ne navaja, ali so bili o morebitnih carinah in pogajanjih že obveščeni uradni predstavniki naštetih držav, prav tako ne vsebuje informacij o tem, ali so bili v zvezi z Grenlandijo že vzpostavljeni kakršni koli formalni diplomatski kanali.
