Ameriški predsednik Donald Trump je na vrhu zveze Nato na Nizozemskem znova pritegnil pozornost z izjavami, ki so mešale pohvale, kritike in značilen retorični slog. V središču njegovih izjav so bili odnosi z zavezniki, konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini ter vprašanje obrambnih izdatkov članic Nata.
Trump je med drugim odgovarjal na vprašanja o laskanju generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, pohvalil ukrajinsko novinarko, grozil Španiji z višjimi izdatki in komentiral domnevno uničenje iranskega jedrskega programa. Njegov nastop je bil poln samozavesti, diplomatskih manevrov in občasnih provokacij, kar je še dodatno začinilo že tako napeto vzdušje na vrhu.
Eden od bolj odmevnih trenutkov Trumpovega nastopa je bil njegov odziv na vprašanje o laskanju generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja. Rutte je Trumpa označil za “očka” v kontekstu zaustavitve konflikta med Iranom in Izraelom, kar je sprožilo vprašanje novinarjev, ali Trump vidi članice Nata kot svoje “otroke”.
Trump je odgovoril z značilnim humorjem: “Všeč sem mu, mislim, da sem mu všeč. Če mu ne, ti bom sporočil. Vrnil se bom in ga močno udaril, prav? Zelo nežno.” Njegov komentar je sprožil smeh med prisotnimi, a hkrati nakazal, da Trump še vedno ohranja svojo neposredno in včasih provokativno retoriko.
Na vprašanje, kako gleda na zaveznike v Natu, ki so upoštevali njegove zahteve po povečanju obrambnih izdatkov, je Trump poudaril, da zavezništvo “potrebuje malo pomoči”. Pohvalil je svojo vlogo pri povečanju proračunov Nata, pri čemer je citiral enega od voditeljev, ki naj bi dejal, da se v 30 letih ni zgodilo nič, dokler se ni pojavil Trump.
“Kar si naredil, je neverjetno,” je Trump povzel pohvalo, pri čemer ni navedel, kdo naj bi to izjavil. Na vprašanje, ali bi Nato lahko deloval brez ameriške podpore, je odgovoril z nasmeškom: “Vprašajte Marka,” s čimer je odgovornost preložil na generalnega sekretarja.
Ameriški napadi na Iran: “Jedrski program je uničen”
Pomemben del Trumpovega nastopa je bil posvečen nedavnim ameriškim vojaškim akcijam proti iranskemu jedrskemu programu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v svojem govoru zatrdil, da je bil iranski jedrski program po ameriških napadih “uničen”.
Hegseth je kritiziral poročilo ameriških obveščevalnih služb, ki je namigovalo, da program morda ni bil v celoti uničen, in trdil, da so “vsi dokazi zakopani pod goro, opustošeni in uničeni”. Dodal je, da so iranske jedrske zmogljivosti “okrnjene bolj, kot so mislili, da je mogoče”, in pohvalil “pogum vrhovnega poveljnika” Donalda Trumpa.
Trump je te trditve podkrepil z izjavo, da se zanaša na lastne obveščevalne podatke in ne na izraelske, kot je namigoval novinar CNN. “Zbrali smo dodatne obveščevalne podatke in se pogovorili z ljudmi, ki so videli lokacijo. Lokacija je bila uničena,” je dejal Trump, pri čemer je zavrnil očitke, da so ZDA odvisne od izraelskih informacij.
Trump je ob tem poudaril, da je konflikt med Iranom in Izraelom, ki ga je označil za “12-dnevno vojno”, končan, saj sta obe strani “utrujeni in izčrpani”. Dodal je, da ne pričakuje ponovnega zaostrovanja, in zatrdil, da Iran ne bo obnavljal svojega jedrskega programa.
Na vprašanje o možnosti obnove jedrskih pogovorov z Iranom je Trump sprva zavrnil idejo: “Kot jaz vidim, so se borili, vojna je končana.” Vendar je nato dodal, da se bodo z Iranom pogovarjali naslednji teden in da “morda bomo podpisali sporazum”. Ob tem je poudaril, da mu sporazum ni prioriteta, saj meni, da Iran po uničenju jedrskega programa nima večjih ambicij na tem področju. Njegov glavni diplomat Marc Rubio je dodal, da so ZDA odprte za pogovore z vsemi, ki si želijo miru.
Trump in Ukrajina: Pohvale novinarki in srečanje z Zelenskim
Trumpov nastop je zaznamoval tudi čustven trenutek, ko je odgovarjal na vprašanje ukrajinske novinarke, katere mož trenutno služi v ukrajinski vojski. Novinarka je povprašala o možnosti dobave protiraketnih sistemov Patriot Ukrajini.
Trump je izrazil sočutje: “To je težko,” in novinarko označil za “neverjetno”. Poudaril je, da si Ukrajina “resnično želi” sisteme Patriot, a dodal, da so ti sistemi težko dostopni, saj jih potrebujejo tudi ZDA in Izrael. “Bomo videli, če jih lahko damo na voljo,” je dejal in novinarki zaželel srečo ter poslal pozdrave njenemu možu.
Na vrhu je Trump imel tudi 50-minutni sestanek z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki ga je označil za “zelo lepo”. Dejal je, da je želel preveriti, kako je z Zelenskim, in izrazil upanje, da bo vojna v Ukrajini kmalu končana.
“Pogovoril se bom z Vladimirjem Putinom, da vidimo, če lahko to končava,” je dodal, pri čemer ni razkril, ali so se z Zelenskim pogovarjali o premirju. Zelenski je srečanje označil za “vsebinsko” in poudaril, da so razpravljali o zaščiti ukrajinskega ljudstva in možnostih za dosego miru.
Trump je v zvezi z Rusijo opozoril, da ima Vladimir Putin morda ozemeljske ambicije zunaj Ukrajine, a dodal, da je ruski predsednik “zamočil” in da je vojna v Ukrajini zanj “zmešnjava”. Ponovil je svojo že znano trditev, da se konflikt ne bi zgodil, če bi bil on predsednik, in poudaril, da si želi čimprejšnjo rešitev.
Pritiski na Španijo in trgovinski izzivi
Ena od bolj kontroverznih izjav Trumpa je bila usmerjena proti Španiji, ki je izrazila zadovoljstvo s trenutnimi obrambnimi izdatki v višini 2 odstotka BDP-ja. Trump je dejal, da bo Španijo “prisilil, da plača dvakrat toliko”, in dodal, da bi lahko njihovo gospodarstvo “uničilo”, če se zgodi kaj slabega.
Napovedal je pogajanja o trgovinskem sporazumu, ki naj bi Španijo prisilila k višjim izdatkom. Španski premier Pedro Sánchez je vztrajal, da so trenutni izdatki “zadostni in realistični”, kar je privedlo do diplomatskega kompromisa z Ruttejem, da bi vrh potekal brez večjih napetosti.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako izrazil kritiko, češ da je “absurdno” od Evrope zahtevati višje obrambne izdatke, medtem ko se sooča s trgovinskimi ovirami znotraj Nata.
Macron je poudaril, da je Rusija glavna grožnja zavezništvu in da mora Nato ohraniti trgovinski mir med članicami. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je izrazila zadovoljstvo z novimi cilji Nata, saj ti državam omogočajo “popolno fleksibilnost” pri doseganju finančnih obveznosti.
Finska krepi svojo vlogo v Natu
Medtem ko so Trumpove izjave pritegnile največ pozornosti, je vrh prinesel tudi pomembne odločitve glede krepitve Natovih sil. Finski obrambni minister Antti Hakkanen je pohvalil načrte za vzpostavitev Prednjih kopenskih sil (FLF) na Finskem, pri čemer bodo sodelovale Švedska, Združeno kraljestvo, Francija, Norveška, Danska in Islandija.
Finska, ki ima najdaljšo mejo z Rusijo med vsemi članicami Nata, je po vstopu v zavezništvo leta 2023 okrepila svojo obrambno držo, zlasti zaradi ruske invazije na Ukrajino. Načrt predvideva razporeditev do ene brigade – približno 5000 vojakov – in znatne količine opreme, če bi se varnostne razmere poslabšale.
Ob koncu svojega nastopa je Trump občinstvu naročil, naj si zapomnijo, da so ZDA “najbolj zaželena” država na svetu. Pohvalil je ameriško vojsko in poudaril svojo vlogo pri posredovanju pri premirju med Iranom in Izraelom. Njegove izjave so znova potrdile njegovo prepričanje v moč ZDA in njegovo osrednjo vlogo v mednarodni politiki.
Foto: Wikimedia/Bela hiša/ Bela hiša Flickr
