Načrti posebnega odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steva Witkoffa, za omilitev ameriških energetskih sankcij proti Rusiji so v evropskih institucijah sprožili zaskrbljenost. Po informacijah dveh dobro obveščenih virov naj bi bil Witkoff ključni zagovornik ponovnega približevanja Moskvi na področju energetike, kar v Bruslju razumejo kot potencialno destabilizacijo evropskega trga in varnostne arhitekture.
Witkoff, nekdanji nepremičninski investitor, ki ga je Trump imenoval za posebnega odposlanca za energetske pogovore z Rusijo, naj bi spodbujal razpravo o odpravi omejitev, uvedenih po začetku ruske invazije na Ukrajino. Medtem v Trumpovi administraciji niso enotni – notranji minister Doug Burgum naj bi nasprotoval tovrstnim ukrepom in zagovarjal zmanjšanje ameriške odvisnosti od ruskih virov.
Po poročanju Politica naj bi ruski in ameriški predstavniki v zadnjih tednih neformalno razpravljali tudi o morebitnem ponovnem zagonu projekta Severni tok, kar vključuje tudi sodelovanje ameriških vlagateljev. Bruselj tovrstne pogovore spremlja z veliko zadržanostjo. Višji uradnik EU je za Politico izjavil, da obstajajo bojazni, da si Washington in Moskva “želita razdeliti evropski energetski trg in vzpostaviti ločene sfere vpliva”.
Trenutno stanje sproža napetosti znotraj zveze NATO in zavezništva med ZDA in EU. Nekateri evropski diplomati menijo, da bi rahljanje sankcij proti Rusiji še dodatno oslabilo pritisk na Moskvo, ki od začetka vojne kljub mednarodnim pritiskom ni popustila.
Kritike glede vodenja pogajanj in obiskov v Moskvi
Witkoff je z dodatno neodobravanje naletel tudi zaradi načina, kako vodi srečanja z ruskimi predstavniki. NBC News je maja poročal, da je za več srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom uporabil izključno ruske prevajalce, kar je v Washingtonu in drugih zahodnih prestolnicah vzbudilo vprašanja o preglednosti njegove diplomacije. Posebej odmeven je bil njegov obisk Moskve 26. aprila, dan po ruskem raketnem napadu na Kijev, v katerem je umrlo 12 civilistov.
Kljub predvolilnim obljubam, da bo končal vojno v Ukrajini v 24 urah, predsednik Trump še ni dosegel preboja pri pogajanjih. V zadnjem krogu diplomatskih prizadevanj, ki vključujejo tudi ZDA, še ni bilo doseženega dogovora o prekinitvi ognja.
V četrtek je Rusija izvedla enega največjih zračnih napadov na ukrajinska mesta, zgolj nekaj ur po Trumpovem telefonskem pogovoru s Putinom. Na novinarsko vprašanje, ali je bil v pogovoru dosežen napredek, je ameriški predsednik odgovoril: »Ne, danes z njim nisem dosegel nobenega napredka.«
Trenutno ZDA pod Trumpovim vodstvom niso uvedle novih sankcij proti Rusiji, kljub nadaljnjemu zavračanju pozivov k ustavitvi sovražnosti z ruske strani. Bruselj medtem pozorno spremlja razvoj dogodkov in pripravlja notranje analize o morebitnih posledicah sprememb v ameriški zunanji politiki za evropsko varnost in energetsko stabilnost.
Foto: Pexels
