Geopolitične napetosti med Iranom in Izraelom, ki se že peti dan stopnjujejo v zračne spopade, so močno vplivale na svetovne finančne trge. Ameriški predsednik Donald Trump je v torek pozval k takojšnji evakuaciji Teherana, hkrati pa skrajšal svoj obisk vrha G7 v Kanadi in odredil zasedanje Sveta za nacionalno varnost v situacijski sobi. Trgi so se na dogajanje odzvali burno – vlagatelji iščejo varna zatočišča, delnice padajo, nafta in zlato pa pridobivata.
Terminske pogodbe na ameriški borzni indeks S&P 500 so v zgodnjem trgovanju padle za 0,46 odstotka, evropske za 0,69 odstotka. Nasprotno so se cene nafte za krajši čas zvišale za več kot 2 odstotka, preden so se stabilizirale. Nafta Brent se je kasneje trgovala pri 73,47 USD za sod (0,34 odstotka višje), medtem ko je WTI dosegla 72,09 USD (0,43 odstotka višje).
Cene zlata so se prav tako zvišale – dosegle so 3.393,05 USD za unčo, kar pomeni 0,3 odstotnorast. Investitorji so se ob povečani negotovosti usmerili tudi v ameriške državne obveznice, zaradi česar se je donosnost 10-letne obveznice znižala za dve bazični točki na 4,43 odstotka.
Dolar je v primerjavi z evrom, jenom in funtom pridobil na vrednosti, saj je znova prevzel vlogo varnega zavetja za vlagatelje. Kljub temu so bili premiki v valutnih razmerjih relativno omejeni.
Azijski trgi neenotni, pozornost na centralne banke
Azijski delniški trgi so danes pokazali mešane odzive. Indeks MSCI za azijsko-pacifiško regijo (brez Japonske) je bil nekoliko višji, medtem ko je japonski Nikkei pridobil 0,5 odstotka. Jen je rahlo oslabel in dosegel tečaj 144,96 za ameriški dolar.
Vlagatelji se ta teden osredotočajo tudi na odločitve ključnih centralnih bank. Japonska centralna banka naj bi danes ohranila obrestno mero pri 0,5 odstotka, vendar bo več pozornosti usmerjene v njeno napoved o prihodnji politiki, zlasti glede možnosti postopnega zmanjševanja nakupov obveznic.
To bi bil pomemben premik, saj so nedavne dražbe pokazale zmanjšano zanimanje za dolgoročne japonske obveznice, kar je povzročilo pritisk na njihove donosnosti. V torek so bile donosnosti 30- in 40-letnih obveznic večinoma stabilne.
Trump želi nov jedrski dogovor, trgi negotovi
Poleg dogajanja na terenu je Trump ponovno pozval Iran, naj podpiše nov jedrski sporazum z ZDA. V nasprotnem primeru, je dejal, se bo Washington odzval s “primernimi ukrepi”, pri čemer podrobnosti ni navedel.
Zaradi vse večje nevarnosti širšega regionalnega spopada so finančni trgi močno občutljivi na vsako novo informacijo. Čeprav je v ponedeljek upanje na premirje med Iranom in Izraelom – posredovano po diplomatski liniji Washingtona – spodbudilo rast borznih indeksov v ZDA, so vlagatelji zdaj znova zaskrbljeni.
Dow Jones je v ponedeljek pridobil 0,75 odstotka, S&P 500 0,98 odstotka, Nasdaq pa 1,5 odstotka. A današnji podatki kažejo, da se je optimizem hitro izpuhteval, ko so novice o možni evakuaciji Teherana in Trumpovih varnostnih ukrepih sprožile nove skrbi.
Središče pozornosti ostaja tudi ameriška centralna banka (Fed), ki bo v sredo sprejela odločitev o obrestnih merah. Analitiki pričakujejo, da bo Fed obrestne mere zadržal nespremenjene, vendar se bo pozorno spremljalo izjave predsednika Jeromea Powella glede nadaljnjih ukrepov v drugi polovici leta. Trgi trenutno predvidevajo vsaj dve znižanji obrestnih mer do konca leta.
Pomembno bo tudi dogajanje na energetskih trgih. Morebitna dolgotrajna destabilizacija Bližnjega vzhoda bi lahko namreč povzročila dodatne motnje v oskrbi z nafto, kar bi še dodatno dvignilo cene energentov.
Ana Koren
Foto: Pixabay
