Trumpova zmaga spreminja gospodarske obete: Fed bo znižal obrestne mere
Federal Reserve (Fed) naj bi po napovedih znižala svojo referenčno obrestno mero za četrtino odstotne točke. Zmaga nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na nedavnih predsedniških volitvah in možnost, da bodo republikanci prevzeli nadzor nad kongresom, prinašata potencial za preobrat v ekonomskih politikah, ki bi lahko vplivale na gospodarsko rast in inflacijo, poroča Reuters.
Zmaga Trumpa, ki bi lahko v naslednjem mandatu vpeljal spremembe, kot so uvozne carine, znižanja davkov ter strožji pristop k priseljevanju, postavlja Fed pred izziv. Ti ukrepi bi lahko vplivali na trende v gospodarski rasti, predvsem pa na pričakovano stopnjo inflacije, zaradi česar bi se Fed soočal z zahtevnim okoljem za določanje denarne politike. Kljub temu da bodo za izvedbo večjih političnih sprememb potrebni meseci, če ne celo leto, spremembe že odražajo prihodnja pričakovanja na finančnih trgih.
Močna gospodarska izhodišča in nadaljnje gospodarsko oživljanje
Sveži podatki o gospodarski aktivnosti podpirajo trenutne Fedove odločitve. Novice o nizkih zahtevkih za brezposelnost in 2,2-odstotnem porastu produktivnosti delavcev v zadnjem četrtletju Fedu vlivajo zaupanje, da se bodo inflacijski pritiski umirili, kar lahko vodi v dodatna znižanja obrestnih mer. Carl Weinberg, glavni ekonomist pri High Frequency Economics, je po navajanju Reutersa poudaril, da je tovrstno izboljšanje produktivnosti idealen scenarij, ki ga Fed upošteva pri odločanju o obrestnih merah.
Čeprav vlagatelji pričakujejo, da bo Fed nadaljeval z znižanjem obrestnih mer, ocenjujejo tudi, da bodo znižanja manjša kot v preteklosti. Torkovi volilni rezultati so povzročili rast donosov na obveznice, kar signalizira pričakovanja, da bo Fed obrestne mere zmanjševal previdneje. Trumpove napovedane politike, kot so fiskalni primanjkljaji in nove trgovinske ovire, namreč prinašajo tveganja za prihodnjo gospodarsko stabilnost.
Ekonomist Steven Blitz iz TS Lombarda opozarja, da lahko dolgotrajna politika proračunskih primanjkljajev in trgovinskih carin sčasoma postane problematična, kar bi centralno banko prisililo k prilagoditvam na nove razmere. Centralna banka se bo zato morda soočala z večjimi izzivi pri vzdrževanju nizke brezposelnosti in stabilne inflacije, zlasti če bodo učinki sprememb na mednarodne tokove kapitala močni.
Trumpova pretekla retorika glede obrestnih mer
V času svojega prejšnjega mandata je Trump večkrat odkrito pozival Fed k nižanju obrestnih mer in celo označil predsednika Feda, Jeroma Powella, za “sovražnika” zaradi zviševanja obrestnih mer, ki naj bi ovirale gospodarsko rast. Powell, ki ga je Trump imenoval na čelo Feda, naj bi nadaljeval svoj mandat, ki ga je obnovil predsednik Joe Biden, vse do leta 2026.
Fed naj bi obrestno mero znižal na razpon 4,50–4,75 odstotka, kar sledi znižanju, ki je bilo odobreno že septembra. Trgi so sprva pričakovali nadaljnja znižanja do sredine naslednjega leta, pri čemer bi obrestna mera dosegla 3,75–4,00 odstotke, vendar trenutne okoliščine nakazujejo, da bi lahko Fed svoj cikel znižanj obrestnih mer prekinil prej.
Znižanja obrestnih mer ostajajo ključna pri prizadevanjih Feda za omejevanje inflacije, ki naj bi se na dolgi rok stabilizirala pri ciljni stopnji 2 odstotkov, navaja Reuters. Kljub temu se Fed sooča s tveganjem, da bi lahko nove Trumpove politike, kot so carine in znižanja davkov, imele nepredvidljive učinke na cene in povpraševanje, kar bi otežilo ciljno upravljanje inflacije.
Pričakovanja in previdnost centralne banke
Predstavniki Feda poudarjajo, da se njihove odločitve ne oblikujejo kot odziv na politične predloge katerekoli administracije, temveč so utemeljene na dejanskih gospodarskih kazalnikih. Pričakovati je, da bo centralna banka natančno spremljala, kako bodo nove politike vplivale na ekonomske kazalnike, preden sprejme nadaljnje odločitve.
V času Trumpovega prejšnjega mandata leta 2018 je Fed zvišal obrestne mere zaradi močnejše rasti po znižanju davkov, kasneje pa jih je znižal zaradi trgovinskih napetosti. Podobno bi se lahko zgodilo tudi tokrat, če bodo gospodarski pogoji zahtevali prilagoditev.
Kot sta zapisala ekonomista David Doyle in Chinara Azizova, so obeti negotovi, saj je obseg in čas prihodnjih znižanj odvisen od gospodarskih podatkov in Trumpovega političnega pristopa leta 2025. Fed bo torej moral biti izjemno previden pri usmerjanju denarne politike v obdobju potencialnih političnih sprememb.
Portal24; Foto: Pexels
