Trumpovih prvih 100 dni: Preobrat svetovnega reda
V prvih stotih dneh drugega mandata predsednika Donalda Trumpa se je svetovni red, ki so ga Združene države Amerike pomagale vzpostaviti po drugi svetovni vojni, znašel pod hudim pritiskom. Trumpova nepredvidljiva politika, ki jo vodi načelo “Amerika na prvem mestu”, je sprožila globalne pretrese, odtujila zaveznike, opogumila nasprotnike in vzbudila vprašanja o dolgoročnih posledicah njegovih odločitev.
Od sprožitve obsežne carinske vojne do zmanjšanja ameriške pomoči tujini in ekspanzionistične retorike o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Kanadi je Trumpov pristop pretresel mednarodne odnose. Reutersovi intervjuji z uradniki, diplomati in analitiki razkrivajo globoko zaskrbljenost v svetovnih prestolnicah, saj mnogi opozarjajo, da bi lahko bile posledice teh dejanj dolgotrajne.
Trumpova administracija je v prvih 100 dneh sprožila obsežno carinsko politiko, ki je zamajala finančne trge in oslabila ameriški dolar, navaja Reuters. Carine, ki jih je Trump označil za “zdravilo” za zaščito ameriških delavcev, so sprožile opozorila o upočasnitvi svetovne gospodarske rasti in povečanem tveganju recesije. Čeprav Bela hiša trdi, da so ti ukrepi potrebni za soočenje s trgovinskimi partnerji, ki naj bi desetletja izkoriščali ZDA, cilji ostajajo nejasni. Administracija si prizadeva za pogajanja o dvostranskih sporazumih z več desetimi državami, kar dodatno povečuje negotovost.
Evropska unija, za katero je Trump dejal, da je bila ustanovljena z namenom gospodarskega škodovanja ZDA, je že pripravila povračilne carine za primer, če pogajanja ne bodo uspešna. Hkrati se države, kot sta Nemčija in Francija, usmerjajo v povečanje lastnih obrambnih proračunov in vlaganja v domačo obrambno industrijo, da bi zmanjšale odvisnost od ameriškega orožja. Tudi Kanada, ki se sooča z Trumpovimi provokativnimi izjavami o njenem statusu, krepi gospodarske in varnostne vezi z Evropo, kar nakazuje na premik v tradicionalnih zavezništvih.
Zmanjšanje podpore zavezništvom in Natu
Trumpovo omalovaževanje Nata in evropskih zaveznic je povzročilo globoko nelagodje v Evropi. Dolgoletni steber čezatlantske varnosti, Nato, je bil deležen ostrih kritik Trumpa in njegovih sodelavcev, ki zavezništvo obtožujejo izkoriščanja ameriških virov. Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost, da Trumpov pristop “Amerika na prvem mestu” v resnici pomeni “Amerika sama”, kar bi lahko imelo resne posledice za evropsko varnost. Merz je opozoril, da je za Evropo “pet minut do polnoči”, kar poudarja nujnost ukrepanja za zmanjšanje odvisnosti od ZDA.
Hkrati je Trumpova politika do ruske invazije na Ukrajino dodatno zaostrila napetosti. Njegova podpora ruski pripovedi in oster pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sta vzbudila strah, da bo Kijev prisiljen sprejeti izgubo ozemlja, kar bi okrepilo položaj Moskve. Ta premik je v nasprotju z dolgoletno ameriško podporo Ukrajini in Natu, kar je sprožilo špekulacije, da Trump daje prednost izboljšanju odnosov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ekspanzionistična retorika in globalna zaskrbljenost
Eden izmed najbolj presenetljivih vidikov Trumpovega drugega mandata je njegova ekspanzionistična retorika, ki je v sodobni ameriški politiki redka. Trump je javno govoril o želji po “pridobitvi” Grenlandije, polavtonomnega danskega otoka, in predlagal, da bi Kanada postala 51. zvezna država ZDA. Poleg tega je zagrozil z zasegom Panamskega prekopa, ki je bil predan Panami leta 1999, in celo namignil na možnost preoblikovanja Gaze v letovišče. Te izjave so naletele na oster odziv, zlasti na Danskem, kjer je premierka Mette Frederiksen opozorila, da takšne grožnje spodkopavajo svetovni red, ki so ga ZDA in njihovi zavezniki gradili desetletja.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpova retorika imela širše posledice. Nekateri menijo, da skuša obuditi globalno strukturo, podobno hladni vojni, kjer si velesile delijo vplivna območja. Drugi pa njegove izjave vidijo kot pogajalsko taktiko, namenjeno ustvarjanju pritiska na druge države. Ne glede na namen so te izjave spodbudile države, kot je Južna Koreja, k razpravam o razvoju lastnega jedrskega arzenala, kar bi lahko destabiliziralo regijo in povečalo globalne napetosti.
Premiki v globalnih zavezništvih
Trumpova politika je že sprožila oprijemljive spremembe v vedenju drugih držav. Južna Koreja, ki se sooča z grožnjami o umiku ameriških vojakov, obljublja nadaljevanje sodelovanja z ZDA, a hkrati krepi svojo obrambno pripravljenost. Japonska, presenečena nad obsegom Trumpovih carin, išče načine za ublažitev gospodarskega vpliva. V Evropi se države pripravljajo na morebitno zmanjšanje ameriške podpore z vlaganji v lastne zmogljivosti.
Hkrati se nekatere države obračajo h Kitajski, ki se predstavlja kot alternativa Trumpovemu agresivnemu trgovinskemu pristopu. Španski premier Pedro Sanchez se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kar kaže na prizadevanja za krepitev gospodarskih vezi z Pekingom. Kitajska prav tako izkorišča zmanjšanje ameriške humanitarne pomoči za povečanje svojega vpliva v državah, ki so odvisne od mednarodne podpore.
Portal24; Foto: Wikimedia/Bela hiša/ Bela hiša Flickr
