Ukrajina je na prelomnici
Ukrajina je na prelomnici. Ukrajinska vojska tako slabega meseca od izgube Lisičanska pred skoraj letom dni še ni imela. Malo pred tem je padel tudi Severodonjeck. Po tem se je bojišče stabiliziralo in sledili sta dve veliki in zelo uspešni ukrajinski ofenzivi v regiji Harkov in Herson.
Maja naj bi bila po vseh napovedih povsem drugačna. Namesto izgube Bahmuta se je začela dolgo napovedovana velika spomladanska ofenziva. Prispelo je zahodno orožje in strelivo. Usposabljanje je opravljeno. Vreme se je izboljšalo. In tista famozna “naslednja dva tedna” sta že zdavnaj minila.
Mihajlo Podoljak, glavni svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega, je dal intervju za italijanski radio RAI1, v katerem je zatrdil, da se je ofenziva že začela. Podoljak je dejstvo, da tega nihče ni opazil, pojasnil: ”To ni enkraten dogodek, ki se bo začel ob točno določeni uri določenega dne s slavnostnim prerezom rdečega traku. Gre za več deset različnih akcij, katerih cilj je uničenje ruske sile, ki so bile včeraj, se izvajajo danes in se bodo nadaljevale jutri.”
Če drži, kar je povedal Podoljak, potem iz velike spomladanske ofenzive ne bo nič. Ne od prodora ukrajinskih sil do obale Azovskega morja, še manj od osvoboditve Krima. Za velike uspehe bomo šteli premik bojnih črt za nekaj kilometrov. Prav tako se je odvijala ruska zimska ofenziva – brez primarnega cilja se je zreducirala na poskuse osvojitve več ukrajinskih utrdb. Na koncu je neslavno propadlo.
Med zavezniki se porajajo dvomi
Ofenziva, ki se verjetno ne bo začela, je med ukrajinskimi zavezniki začela porajati dvome o sposobnosti ukrajinske vojske. Ali bo ukrajinska vojska znala in želela uporabiti vse ogromne količine orožja, ki ga je prejela? Če vprašate načelnika generalštaba češke vojske generala Karla Řehko, ne bo.
General Řehka je v intervjuju za nemški Bild (26. 5.) zelo odkrito spregovoril o možnosti neuspeha ukrajinske ofenzive, kar bo vodilo v podaljšanje vojne za nedoločen čas. Zato je zaveznike Ukrajine pozval, naj se pripravijo dolgoročno pomagati Ukrajini, ne le z orožjem in urjenjem vojakov, ampak tudi moralno, diplomatsko, finančno, izobraževalno in na drugih področjih.
Zaradi vsega tega bi lahko bila zelo verjetno največji uspeh ukrajinske spomladanske ofenzive osvoboditev Bahmuta. Bahmut je padel, a bitka za Bahmut se bo nadaljevala, dokler ga bodo ukrajinske sile poskušale zavzeti nazaj. Glede na Podoljakove napovedi, da večjih ofenziv ne bo, je zelo verjetno, da bo predsednik Zelenski vojaški vrh prisilil v uporabo dveh ali celo treh novonastalih udarnih brigad, ki bi s prodori s severa in juga obkolile mesto in prisilile Ruse umakniti se. Potencialno bi bil to začetek še ene ne tako dolge, a zagotovo zelo krvave bitke za Bahmut.
Wagner in Prigožin se kopata v slavi
Prigožin je napovedal, da se bodo do 1. junija iz Bahmuta umaknile zadnje Wagnerjeve sile. Že 25. maja je odgovornost za obrambo mesta prevzela ruska vojska, natančneje 123. brigada armade Ljudske republike Doneck. Meseci napadov in najhujših obtožb proti ruskemu vojaškemu vodstvu so Prigožinu omogočili, da je osvojitev Bahmuta pripisal izključno Wagnerju, torej sebi. In to se nikoli ne bo moglo spremeniti.
Wagner in Prigožin se trenutno “kopata” v slavi. Napovedano je celo, da bodo vsi člani Wagnerja, ki so sodelovali v bitki odlikovani. Prigožin je takoj odgovoril, da njegovi borci ne potrebujejo odlikovanj ruskega obrambnega ministrstva, ker teh odlikovanj niso podelili niti tisočim padlim. Tako se skuša izogniti kakršni koli vpletenosti ruskega obrambnega ministrstva v svoj uspeh. Če njegovi borci in seveda on sam prejemajo odlikovanja, naj jih odlikuje Putin osebno, ne pa kakšen obrambni minister.
Wagnerjev uspeh je močno prizadel ruski vojaški vrh, veliko bolj kot ukrajinskega, saj je zaradi mesecev Prigožinovega javnega nastopanja Bahmut izenačil politično težo v Ukrajini in Rusiji. Tako zelo, da bi bilo v primeru, da bi Ukrajinci izpustili Bahmuta, kariere Sergeja Šojguja (obrambnega ministra) in Valerija Gerasimova (načelnika generalštaba) končane, pa tudi velike večine najvišjih ruskih generalov. Če bo torej ukrajinska vojska poskušala osvoboditi Bahmut, ga bo ruska vojska branila z vsemi silami.
Rusi so napadli Ruse. To se je izkazalo za težavo tako za Rusijo kot za Ukrajino
Padec Bahmuta je bil milo rečeno neprijeten za ukrajinsko vojaško in politično elito, predvsem za predsednika Zelenskega. Zato je nekdo pomislil, da bi bilo dobro ruske partizane (ki pravzaprav niso ruski partizani, ker ne delujejo v ruskem ozadju, ampak iz ozemlja Ukrajine) poslati v Rusijo in s tem odstraniti Bahmuta iz medijev. Tako je bilo v Rusijo poslanih približno 500 Rusov (in Belorusov). Glede na to, da so Rusi napadali Ruse, je kdorkoli načrtoval akcijo verjel, da lahko Ukrajina le zmaga. A ni se izteklo tako.
Nekdo se je zafrknil, ko je z ameriškimi bojnimi vozili opremil Rusko svobodno legijo in Ruski prostovoljni korpus. Najprej se je v torek (23. maja) Pentagon odzval preko svojega glavnega tiskovnega predstavnika, brigadnega generala Pata Ryderja, z izjavo, da “ameriška vlada ni nikoli dovolila prenosa ameriškega orožja paravojaškim organizacijam, ki niso del ukrajinske vojske, niti ukrajinska vlada tega ni zahtevala.”
Potem se je odzvala tudi sama Bela hiša prek tiskovnega predstavnika Sveta za nacionalno varnost Bele hiše Johna Kirbyja. Za CNN je povedal, da je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna Ukrajino opozorila, da ne podpira uporabe njene opreme za napad na cilje znotraj Rusije.
“Še enkrat smo zelo jasno povedali Ukrajincem, kakšna so naša pričakovanja glede napada na Rusijo. Ne želimo ga spodbujati ali omogočiti, ne želimo, da se oprema, izdelana v ZDA uporablja za napad na rusko zemljo,” je dejal Kirby. “In od Ukrajincev smo dobili zagotovila, da bodo spoštovali te želje. Bili smo zelo jasni. Želimo, da Ukrajina brani svojo zemljo, lastno ozemlje. Napadeni so. Imajo pravico braniti se. Vendar smo bili tudi jasni, da ne želimo, da bi ta vojna eskalirala dlje od tega,” je zaključil.
Vse to se dogaja hkrati z vse bolj burno razpravo na Zahodu o tem, ali bo dobava F-16 korak predaleč. Ob tem je glavni argument nasprotnikov dobave prav možnost, da bo Ukrajina letala uporabila za napad na cilje v Rusiji.
Profesor Michael Clarke je v svoji analizi situacije v Ukrajini na Sky News izpostavil še en problem vdora ruske oborožene opozicije na rusko ozemlje. Moskva bo ta napad uporabila kot potrditev trditve, da se Rusija brani pred Natovo agresijo v Ukrajini. Dejstvo, da ruski uporniki z ukrajinskega ozemlja napadajo Rusijo z Nato/ZDA orožjem, je najboljši dokaz za to teorijo.
Za Index: Mario Galić Foto: DefenceU Twitter Portal24
