Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah namignil, da Ukrajina poleg brezpilotnih letal uporablja tudi raketne sisteme daljšega dosega. Kot poroča Kyiv Post, je ob obisku nizozemskega premierja v Kijevu dejal, da se je zmogljivost ukrajinskih sil za izvajanje udarov v zadnjem obdobju bistveno razširila. S tem naj bi ukrajinska vojska pridobila možnost, da cilja globlje v notranjost Rusije, kot ji je to uspelo doslej.
Zelenski je poudaril, da posnetki napadov, ki krožijo na družbenih omrežjih, omogočajo jasno razlikovanje med udari, ki jih izvajajo brezpilotni sistemi, in tistimi, ki so rezultat raketnih izstrelitev. Kot navaja RBC-Ukrajina, naj bi se na podlagi videofragmentov dalo ugotoviti, kdaj so bili uporabljeni droni in kdaj rakete.
Ob tem je dodal, da operativnih podrobnosti ne more razkriti, saj bi to po njegovih besedah zmanjšalo učinkovitost vojaških pristopov. Ocenil je, da približno 60 odstotkov napadov v globini ruskega ozemlja trenutno izvedejo brezpilotniki s približno 1.500 kilometri dosega.
Mednarodni mediji so v zadnjih tednih veliko pozornosti namenili domnevni novi križarski raketi FP-5, poimenovani “Flamingo”. Po navedbah The Economist naj bi šlo za velik podzvočni projektil z zmogljivostjo dosega do 3.000 kilometrov.
Če bi bile te trditve potrjene, bi ukrajinski arzenal pridobil orožje, ki bi lahko seglo do strateških ciljev daleč v notranjosti Rusije, celo onkraj Urala. Analitiki opozarjajo, da bi takšna raketa zaradi nizkega leta in velike bojne glave pomenila resno povečanje zmogljivosti Kijeva, hkrati pa bi dodatno obremenila rusko zračno obrambo.
Ukrajinski generalštab uradno ni potrdil obstoja tega orožja. Kot navaja Kyiv Post, so ob zaprosilu za komentar sporočili, da “trenutno nimajo takšnih informacij”.
Brezpilotne platforme ostajajo ključne
Do sedaj so v ospredju ukrajinskih globinskih napadov predvsem brezpilotniki Fire Point FP-1, ki naj bi imeli domet okoli 1.500 kilometrov. Ti droni, opremljeni z manjšim bojnim polnilom, se uporabljajo množično in so zaradi svoje programske opreme ter letalnih vzorcev težko ranljivi za ruske sisteme elektronskega bojevanja. Po navedbah analitikov, ki jih povzema AP News, prav ti sistemi predstavljajo osnovo ukrajinske strategije daljših udarov, medtem ko so večje raketne platforme šele v razvoju.
Kijev je lani napovedal, da bo proizvodnjo raket pospešil. Po poročanju RBC-Ukrajina je cilj povečati dnevno proizvodnjo iz približno enega kosa na sedem kosov, in sicer do jeseni 2023. To ambicijo spremljajo številne finančne ovire, saj razvoj in izdelava raketnega orožja zahtevata visoka vlaganja. Kot poroča AP News, Ukrajina sredstva zagotavlja s pomočjo večstranskih dogovorov z evropskimi partnerji, pri čemer vlada v Kijevu stavi na dolgoročno podporo.
Čeprav uradne potrditve o uporabi raket FP-5 ni, strokovnjaki opozarjajo, da že sama možnost obstoja takšnih sistemov vpliva na strateško sliko vojne. The Economist ocenjuje, da bi uvajanje orožja z dosegom več tisoč kilometrov spremenilo način razmišljanja Moskve o varnosti ključnih industrijskih in vojaških objektov, ki doslej niso bili neposredno ogroženi. Slednje pa bi lahko Rusijo prisililo v dodatne naložbe v protizračno obrambo in prerazporeditev virov.
Foto: Pixabay/robertwaghorn/fotografija je simbolna
