Ukrajina prvič uporabila ameriške rakete dolgega dosega, Putin zaostruje jedrsko doktrino
Ukrajina je v enem od svojih najodmevnejših napadov na rusko ozemlje prvič uporabila rakete dolgega dosega ATACMS, ki jih je dobavila ZDA. Napad je bil izveden na rusko regijo Brjansk, približno 130 kilometrov od meje z Ukrajino, in je bil usmerjen na skladišče streliva, poroča The Independent. Ta dogodek predstavlja pomemben preobrat v vojni, ki traja že tisoč dni. Hkrati pa opozarja na vedno večjo vpletenost Zahoda, kar je sprožilo ostre odzive Moskve.
Ukrajinska vojska je potrdila, da je napad povzročil več sekundarnih eksplozij v skladišču orožja. Čeprav Ukrajina ni neposredno razkrila uporabe raket ATACMS, je na družbenih omrežjih zaokrožil videoposnetek, ki prikazuje njihovo izstrelitev. Po poročanju ameriških uradnikov so bile rakete uporabljene izključno za tarče znotraj ruske regije Brjansk. Rusko obrambno ministrstvo je na drugi strani sporočilo, da so sestrelili pet raket in eno poškodovali. Kljub temu so padajoči ostanki sprožili požar, vendar brez večje škode ali žrtev.
Napad z raketami dolgega dosega simbolizira okrepljeno vojaško podporo Zahoda Ukrajini. Joe Biden je pred kratkim odpravil omejitve za uporabo teh raket, kar je Ukrajini omogočilo, da jih uporabi na ruskem ozemlju. Moskva je na to odločitev odgovorila z ostrimi opozorili. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bodo ti napadi obravnavani kot del širše zahodne vojne proti Rusiji.
Putin zaostruje jedrsko doktrino
Dogajanje sovpada s pomembno spremembo ruske jedrske doktrine. Vladimir Putin je podpisal dopolnila, ki zdaj dopuščajo jedrski odziv tudi na konvencionalni napad s strani države, ki jo podpira jedrska sila. To pomeni, da bi uporaba raket, brezpilotnih letal ali drugega orožja lahko upravičila jedrski odziv Rusije. Sprememba doktrine je po mnenju številnih zahodnih analitikov znak vse večje pripravljenosti Moskve za zaostrovanje konflikta.
Britanski premier Sir Keir Starmer je spremembo označil kot “primer neodgovornosti ruske vlade”. Dodal je, da je za končanje konflikta ključnega pomena, da Rusija preneha z agresijo. Velika Britanija sicer Ukrajini nudi vojaško podporo, vključno z raketami Storm Shadow, vendar te doslej še niso bile uporabljene za napade znotraj Rusije.
Vpliv na prihodnost vojne in vloga Zahoda
Napad je izveden v času, ko Ukrajina zaznamuje tisoč dni vojne, ki je prinesla ogromno človeških in materialnih izgub. Približno petina ukrajinskega ozemlja je pod rusko okupacijo, medtem ko mesta trpijo zaradi stalnih zračnih napadov. Zahod, zlasti ZDA in EU, še naprej zagotavlja pomoč Ukrajini, a se postavlja vprašanje, kako dolgo bo ta podpora trajala. Prihod Donalda Trumpa v Belo hišo bi lahko bistveno vplival na dinamiko konflikta, saj je napovedal, da bo vojno končal v 24 urah, če bo izvoljen. Kijev je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bi lahko bil prisiljen v mirovni sporazum, ki bi vključeval ozemeljske koncesije Rusiji.
Rusija medtem nadaljuje s svojimi napadi na ukrajinska mesta. V zadnjih treh dneh so napadi povzročili več kot 30 smrtnih žrtev in več deset ranjenih. Predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da ti napadi dokazujejo, da Putin nima interesa končati vojne. Zahod je pozval, naj nadaljuje z vojaško in politično podporo Ukrajini ter prisili Rusijo k pravičnemu miru.
Ločeno od dogajanja v Ukrajini sta Nemčija in Finska sporočili, da je bilo v Baltskem morju sabotiranih več podvodnih internetnih kablov. Incident vzbuja sume namerne sabotaže, kar bi lahko dodatno zaostrilo odnose med Zahodom in Rusijo. Ta dogodek še enkrat poudarja kompleksnost trenutnih razmer in vpliv vojne na širše geopolitične odnose.
Portal24; Foto: Pixabay/DiceME (fotografija je simbolna)