Umik slike članov univerzitetnega odbora, ker so na njej sami moški

Odločitev akademskega osebja univerze v Leidnu, da sname oljno sliko iz 70. let, na kateri so upodobljeni člani univerzitetnega odbora (sami moški med kajenjem cigar), je na Nizozemskem sprožila razpravo o kulturi brisanja (ti. cancel culture).

Slika na steni univerzitetne sejne sobe je bila leta predmet razprav. Nekateri študentje so trdili, da promovira tako patriarhat kot tudi kajenje. Prejšnji mesec je osebje v “hudomušni gverilski akciji”, kot so to opisali, med enim od sestankov sliko snelo in jo obrnilo proti zidu.

“Storjeno,” je tvitnil Koen Caminada, profesor davčnih in socialnih politik.

A akcije niso vsi najboljše sprejeli. Eden od nekdanjih predavateljev na univerzi in nekdanji vladni minister Uri Rosenthal je tako potezo opisal kot “sramotno” in kot vzorčni primer “neumnosti” “tako imenovanih intelektualnih profesorjev”.

Rob de Wijk, profesor mednarodnih odnosov, je dejal, da je umik slike poskus “pisanja zgodovine na novo”. Avtor dela, 90-letni nizozemski slikar Rein Dool je akcijo označil za “butasto in žalostno”.

Primer bo proučil poseben odbor

Polemika med tistimi, ki si želijo odstraniti umetnost in kulturo preteklosti, ki bi jo lahko danes imeli za žaljivo, in tistimi, ki verjamejo, da bi šlo pri tem za brisanje zgodovine, je na Nizozemskem, nekdanji močni kolonialni sili, še posebej živahna.

Predstavnica univerze v Leidnu je akcijo osebja sprva branila, češ da slika “ni več relevantna” in da nekaterim članom osebja predstavlja “vir vznemirjenja”.

Predsednica univerze Annetje Ottow je pozneje dejala, da je potrebna razprava na to temo in da so sliko ponovno obesili. Imenovali so tudi poseben odbor, da bi proučil omenjeni primer in njemu podobne.

“Akcijo vidimo kot začetek razprave na to temo, naša univerza pa je, jasno, nadvse primeren prostor za to razpravo,” je povedala Ottow.

“Po razburjenju prejšnji mesec smo si želeli ustaviti konje malce, zato smo sliko obesili nazaj. Odbor bo zdaj razpravljal o nadaljnjih postopkih, tudi v širšem smislu, glede drugih del, razstavljenih na univerzi. Ta razprava spada sem in na univerzi Leiden, trdnjavi svobode, jo lahko vodimo kot nikjer drugje. Razprava pogosto vodi k novim znanjem in dragocenim uvidom.”

Ottow  je ob tem pohvalila omenjeno umetniško delo in šesterico upodobljenih mož. “Gre za zelo cenjene nekdanje administratorje naše univerze, slika pa daje edinstveno, zgodovinsko sliko tistega časa. To je impresivno umetniško delo in ponosni smo na nekdanje administratorje, upodobljene na sliki. Ta akcija tega ne spreminja.”

Ottow meni, da je morda delna rešitev, da se sliki doda kontekst, pristop, ki so ga uporabili tudi ponekod drugje po svetu, ko gre za kipe osebnosti, ki danes veljajo za tako ali drugače sporne.

Vir: MMC Foto: @JoannevdLeun Twitter

Ne spreglejte…

Slovenski etnografski muzej praznuje stoletnico

V letu 2023 bo Slovenski etnografski muzej praznoval sto let. Ob tej častitljivi obletnici v muzeju pripravljajo vrsto prireditev, tudi postavitev nove stalne razstave Človek in čas. Izdali bodo monografijo, pripravljajo tudi promocijski video… več tukaj.

By A.K.

Komentar: