Umrla je legenda hrvaškega nogometa Miroslav Ćiro Blažević

Po dolgotrajnem boju z boleznijo je v 88. letu umrl Miroslav Ćiro Blažević. Legendarni nogometni trener in nekdanji selektor hrvaške reprezentance je zjutraj, po tem, ko se mu je stanje poslabšalo umrl v bolnišnici na Zajčevi. Jutri bi moral praznovati 88. rojstni dan.

Raka na prostati so mu prvič odkrili leta 2011, a se je Blažević s hudo boleznijo boril. Leto za tem je bil operiran zaradi melanoma v začetni fazi. Septembra 2019 se je huda bolezen znova vrnila. Ćiro tokrat žal ni  zmagal.

Blažević je enega svojih zadnjih javnih nastopov zabeležil sredi decembra lani. V Zagrebu je namreč prejel nagrado “Vladimir Beara” za prispevek k razvoju športne kulture in družbene strpnosti.

“Zbrali ste se v velikem številu in mi izkazali veliko čast. Ampak to je moj zadnji nagovor javnosti na javnem shodu. Konec je. Nič več. Adijo Ćiro. Štejem zadnje dneve, zavedam se tega,” je takrat povedal Ćiro. 

“Tako sem bolan, tako mi je težko. Ta prekleta bolezen me je pobrala. Borim se, trpim. Zelo me boli, tako da, no …” je dejal Ćiro o bolezen pred tremi dnevi.

“Noge me ne zdržijo več kot težka voda, grem na infuzijo. Situacija je težka, če sem iskren. Zelo, zelo težka. Rak se je razširil na vse kosti in na najhujše in najbolj nevarno mesto – jetra. In vse uničuje počasi in zanesljivo,” je dodal.

Kandidiral je za predsednika,

Ćiro Blažević je leta 2005 kot neodvisni kandidat kandidiral za predsednika Hrvaške. Z 0,8 odstotka glasov oziroma 17.847 glasovi je zasedel deveto mesto. Zmagal je, Stjepan Mesić, druga je bila Jadranka Kosor.

Leta 2016 je bil na parlamentarnih volitvah kandidat kandidatne liste za diasporo “Koalicija za predsednika vlade”, ki jo je vodil pokojni zagrebški župan Milan Bandić. Bil je nosilec liste, dobil pa je le 259 glasov.

Nogomet je igral do svojega 31. leta. Trenerski vzpon se je začel leta 1979.

Miroslav Ćiro Blažević se je rodil 9. februarja 1935 v Travniku, kjer je začel, skromno igralsko pot. 

Ćiro je nogomet igral do svojega 31. leta, ko se je odločil za trenerski poklic v švicarskem Moutierju.

Ostal je v Švici in vodil Vevey in Sion, preden je leta 1979 prevzel švicarsko reprezentanco. Njegov pravi trenerski vzpon se je začel leta 1979, ko je prišel na Reko. Čeprav je prvenstvo končal na skromnem 10. mestu, je Ćiro Rijeko popeljal do četrtfinala pokala pokalnih zmagovalcev, kjer je izgubila proti Juventusu. Po koncu sezone je prišel v Dinamo in takrat se je začela legenda o Ćiri, belem šalu in letu 1982.

Dinamu prinesel naslov po 24 letih čakanja

Ćiro je po petem mestu v prvi sezoni na klopi Dinamu leta 1982 po 24 letih čakanja prinesel naslov jugoslovanskega prvaka in za vedno postal Dinamova legenda. 

Dinamo je štiri kroge pred koncem potrdil naslov z zmago proti Željezničarju z 2:0, a slavje v mestu ni ponehalo še dneve in tedne. Arhitekt tega velikega uspeha je bil Ćiro, ki je z belim šalom okoli vratu teptal vse pred seboj.

“To je bilo nekaj popolnega in brez konkurence največji uspeh v moji karieri. Vsa čast bronasti medalji v Franciji, a zame je Dinamovo 1982 krona vsega, kar sem naredil kot trener,” je ob 82. rojstnem dnevu dejal Ćiro.

Vrnitev v Dinamo

Istega leta se je vrnil v Dinamo, s katerim pa ni dosegel vidnejših rezultatov. Razglasitev hrvaške neodvisnosti je pričakal v Nantesu, kjer je ostal do leta 1991. Po letu dni v PAOK-u se je leta 1992 vrnil v Dinamo, torej takratno Hrvaško.

Ćiro kot velik občudovalec predsednika Franja Tuđmana in vidni član HDZ ni mogel zavrniti Tuđmanovega povabila, da se vrne na Hrvaško. Leta 1993 je s hrvaško reprezentanco osvojil hrvaško prvenstvo, leta 1994 pa pokal. A po koncu tiste sezone je Ćiro spet zapustil Dinamo, že tretjič, saj je dobil največjo nalogo – voditi hrvaško reprezentanco.

Najboljše je šele prihajalo

Ćiro je takrat že užival velik ugled tako na Hrvaškem kot v Evropi, a najboljše je šele prihajalo. Hrvaška se je po dramatičnih kvalifikacijah in najrazličnejših rezultatih uvrstila na SP v Franciji, kjer je dosegla senzacionalno tretje mesto. Ćirovi izbranci so v polfinalu proti Franciji vodili z 1:0, a izgubili z dvema goloma Liliana Thurama, ki sta bila njegova edina zadetka v reprezentančni karieri.

Nova vrnitev v Dinamo in spopad z Mamićem

Leta 2001 je odšel v Iran, ki pa ga ni popeljal na svetovno prvenstvo na Japonsko in v Korejo. Nato je rešil Osijek pred izpadom iz lige, da bi se šele leta 2002 še četrtič vrnil v Dinamo, s katerim je osvojil naslov prvaka. Se je pa ob koncu sezone sprl z Zdravkom Mamićem, ki ga je nagnal iz kluba. 

Od Ćira je javno zahteval 200.000 evrov, ki so mu jih izplačali pred odhodom v Muro, Mamić pa je zagrozil, da bo ta denar vrnil s silo ali milostjo.

Po Muri in Varteksu je Blažević leta 2005 prišel v Hajduk, ki se je takrat pripravljal na kvalifikacije za ligo prvakov. Ćiro je pred žrebom dejal, da mu bodo dali “ta Liverpool”, a so ga žogice povezale z Debrecenom, proti kateremu je Hajduk doživel eno največjih blamaž v svoji zgodovini.

Leta 2007 je bil Ćiro z Zagrebom tretji v HNL, v kateri je afirmiral Marija Mandžukića, ki ga je imenoval đilkoš. 

Združil je reprezentanco Bosne in Hercegovine

Ćiro bo do konca svoje bogate trenerske kariere vodil še šest klubov, največji pečat pa je pustil kot selektor Bosne in Hercegovine. Čeprav ga del javnosti ni sprejel z odobravanjem, je Ćiro na svoj način združil reprezentanco BiH in si kmalu prislužil podporo celotne države.

Po odhodu iz BiH je Ćiro odšel na Kitajsko in nato v Iran. Leta 2012 se je vrnil v NK Zagreb, s katerim je izpadel iz lige.

Januarja 2014 je odšel v Slobodo iz Tuzle, ki jo je senzacionalno vrnil v Premier ligo Bosne in Hercegovine. Po koncu sezone je prevzel NK Zadar, kjer je januarja 2015 zaključil svojo trenersko pot.

Vir Foto: EPA, Hina, Pixsell

By A.K.

Komentar: