Ursula von der Leyen: 11 trenutkov, ki so definirali njeno predsedovanje Evropski komisiji
Ursula von der Leyen je v zgodovino zapisana kot prva predsednica Evropske komisije in zdaj si prizadeva za ponovitev tega mandata. Po mnenju mnogih je njen dosedanji mandat zaznamoval vrsto ključnih trenutkov, ki so oblikovali prihodnost Evropske unije. Ob njenem prizadevanju za nadaljnje vodenje najmočnejše institucije v EU, se ozrimo na 11 ključnih trenutkov, ki so definirali njeno predsedovanje.
1. Zgodovinska izvolitev
Ursula von der Leyen je bila izvoljena za predsednico Evropske komisije julija 2019. Njeno imenovanje je bilo nepričakovano, saj ni bila med kandidati za najvišje položaje. V Bruslju rojena mati sedmih otrok, ki je služila kot obrambna ministrica v Nemčiji, je bila relativno neznana v političnem krogu EU. Močno podporo ji je izrazil francoski predsednik Emmanuel Macron. Evropski parlament se je burno odzval na njeno nominacijo in jo skoraj zavrnil. Prejela je namreč zgolj 383 glasov, kar je bilo komaj devet nad minimalnim pragom. V belem kostimu, ki simbolizira gibanje sufražetk, je von der Leyen obljubila, da bo združila in okrepila Evropo.
2. Evropski zeleni dogovor
Decembra 2019 je von der Leyen predstavila evropski zeleni dogovor. >Zeleni dogovor je ambiciozen načrt za preoblikovanje gospodarstva EU in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Von der Leyen je izpostavila, da model rasti, ki temelji na fosilnih gorivih, ni več vzdržen in ga je treba nadomestiti z novo strategijo, ki več vrača, kot vzame. Njena napoved je sprožila val zakonodajnih predlogov, vključno z uvedbo prvega mejnega davka na ogljik, postopno prepovedjo motorjev z notranjim izgorevanjem in posebnim skladom v vrednosti 65 milijard evrov za podporo državljanom, ki jih prehod najbolj ogroža. Kljub svetovni krizi je von der Leyen uspela nadaljevati s svojim zelenim dogovorom, čeprav je vsak sprejeti zakon postal žarišče polemik.
3. Sklad za okrevanje po Pandemiji
Pandemija COVID-19 je popolnoma ustavila EU, kar je povzročilo nenadno in brutalno recesijo. Na podlagi skupnega predloga nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona je von der Leyen zasnovala 750 milijard evrov vreden sklad za okrevanje gospodarstva, imenovan “EU naslednje generacije”. Sklad je bil razdeljen na nepovratna sredstva in posojila z nizkimi obrestmi, dodeljena glede na nacionalne potrebe. Ta korak je bil zgodovinski. Korak je namreč vključeval izdajo skupnega dolga v velikem obsegu, kar je bil pomemben premik za fiskalno unijo EU.
4. Nakup Cepiv proti COVID-19
Von der Leyen je z Evropsko komisijo prevzela odgovornost za pogajanja o nakupu cepiv proti COVID-19, da bi zagotovila enake cene za vse države članice. Kljub ambicioznemu načrtu so se pojavile zamude pri dostavi cepiv, kar je povzročilo zamude pri cepljenju in ogorčenje mnogih držav članic. Kontroverznost je pa je razkritje, da se je von der Leyen pogajala o pogodbi neposredno z izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo samo še povečala. Zaradi pomanjkanja preglednosti v pogajanjih je izbruhnil škandal #Pfizergate.
5. Sofagate
Aprila 2021 je von der Leyen odpotovala v Turčijo skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, da bi se srečala s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Turški gostitelji so v sejni sobi postavili le dva stola, enega za Erdoğana in enega za Michela. Von der Leyen pa je morala sedeti na kavču. Incident, znan kot #Sofagate, je sprožil obtožbe o seksizmu in razkril rivalstvo med von der Leyen in Michelom. Michel se je kasneje opravičil, vendar ni prepričal kritikov.
6. Prvi teden vojne v Ukrajini
Februarja 2022 je Rusija napadla Ukrajino, kar je povzročilo največji oboroženi spopad po drugi svetovni vojni pred vrati EU. Von der Leyen je hitro napovedala sankcije proti Kremlju in finančno podporo Ukrajini. Njen obisk Kijeva in izjava, da je Ukrajina “ena izmed nas in želimo, da pridejo noter,” je okrepil odnose med EU in Ukrajino. Sankcije so vključevale zamrznitev sredstev ruske centralne banke in financiranje dobav orožja Ukrajini, kar je prekinilo dolgo zastavljeni tabu v miroljubni zvezi.
7. Veliki govor o Kitajski
Marec 2023 je von der Leyen predstavila govor o odnosih med EU in Kitajsko, kjer je obtožila Peking ustrahovanja majhnih držav, izvajanja dezinformacijskih kampanj in spodbujanja alternativnega svetovnega reda. Njena nova strategija “zmanjševanja tveganja” je poudarila potrebo po zaščiti gospodarskih interesov EU in postavila temelje za uradno politiko G7 do Kitajske.
8. Dogovor s Tunizijo
Julija 2023 je von der Leyen podpisala “memorandum o soglasju” s Tunizijo, ki je vključeval 150 milijonov evrov proračunske podpore in 100 milijonov evrov za upravljanje migracij. Dogovor je bil namenjen podpori tunizijskemu gospodarstvu v zameno za okrepljen mejni nadzor. Ta poteza je sprožila kritike evropskih poslancev in humanitarnih organizacij zaradi podpore avtoritarni vladi tunizijskega predsednika Kaïsa Saieda.
9. Potovanje v Izrael
Oktobra 2023 je von der Leyen obiskala Izrael po napadu pod vodstvom Hamasa. Izrazila je solidarnost z Izraelom in podprla njegovo pravico do obrambe, kar je bilo deležno kritik zaradi pomanjkanja poudarka na trpljenju palestinskega prebivalstva. Njen obisk je sprožil razprave o njenem enostranskem pristopu in vplival na njen ugled.
10. Odziv na proteste kmetov
Kmetje po vsej Evropi so organizirali proteste proti krizi življenjskih stroškov in okoljskim predpisom. Von der Leyen je uvedla poenostavitve skupne kmetijske politike, da bi zmanjšala okoljske zahteve, in predlagala ponovno uvedbo carin na uvoz ukrajinskega žita. Njeni ukrepi so bili namenjeni umiritvi kmetov in ohranitvi politične podpore.
11. Kampanja za ponovno izvolitev
Von der Leyen je napovedala svojo kandidaturo za drugi mandat kot Spitzenkandidat Evropske ljudske stranke (EPP). Kljub kritikam in političnim izzivom je EPP zmagala na volitvah, kar je omogočilo von der Leyenovo nominacijo za drugi mandat. Njena kampanja je bila zaznamovana z močno podporo voditeljev EU in odločnostjo, da nadaljuje z izvajanjem svojih vizij za močno in združeno Evropo.
Ursula von der Leyen je med svojim prvim mandatom vodila EU skozi vrsto kriz, ki so spremenile njen značaj in vpliv na globalni ravni. Njen drugi mandat bo prinesel nove izzive in priložnosti, da nadaljuje s svojo vizijo trajnostne, združene in odporne Evrope.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Wikimedia/EPP
