Usoda ruskih vojaških oporišč v Siriji: Kaj razkrivajo nove informacije?
Razmere okoli ruskih vojaških baz v Siriji so postale ključna točka geopolitičnih razprav po nedavnih spremembah na terenu in zamenjavi režima v Damasku. Kljub trditvam ukrajinske vojaške obveščevalne agencije, da se Rusija umika iz svojih strateških oporišč, Moskva te navedbe zanika. Ob slednjem Moskva zagotavlja, da ostaja trdno prisotna v regiji.
Rusija ima v Siriji dve ključni vojaški oporišči: pomorsko oporišče Tartus na sredozemski obali in letalsko oporišče Khmeimim blizu Latakije, navaja Euronews. Ta baza je strateškega pomena za delovanje ruskih sil na Bližnjem vzhodu, saj omogoča dostop do Sredozemskega morja ter podpira vojaške operacije, vključno z izvajanjem pomorskih vaj in nameščanjem jedrskih podmornic.
Tartus je edino rusko pomorsko oporišče v Sredozemskem morju in ključna točka za vzdrževanje vojaške flote, logistike in širjenja ruskega vpliva. Hkrati je letalsko oporišče Khmeimim igralo pomembno vlogo v ruski intervenciji v Siriji, kjer so letala izvajala številne operacije proti opozicijskim silam.
Trditve o umiku in odziv Moskve
Ukrajinska obveščevalna služba (HUR) trdi, da Rusija umika svoje vojaške sile, opremo in orožje iz Sirije. Po njihovih navedbah so bile napotene vojaške transportne enote za evakuacijo preostalih vojakov in opreme. Podobno poročilo podpirajo tudi satelitski posnetki, ki kažejo gibanje ruskih vojaških ladij stran od baze v Tartusu.
Kljub temu je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov poudaril, da Moskva sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti oporišč, in napovedal vzpostavljanje stikov z lokalnimi akterji. Ruski državni mediji medtem trdijo, da je bila varnost baz zagotovljena kot del dogovora, po katerem naj bi bila družina al Asad sprejeta v Rusijo.
Potencialne posledice izgube baz
Izguba vojaških oporišč v Siriji bi za Moskvo pomenila velik strateški udarec. Tartus in Khmeimim nista zgolj ključni točki za operacije v Siriji, ampak tudi za širši vpliv Rusije v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Po mnenju Inštituta za proučevanje vojne (ISW) bi prisilni umik negativno vplival na ruske logistične operacije, prizadevanja za ponovno oskrbo in rotacije vojakov v Afriki, zlasti v Libiji.
Zamenjava režima v Damasku, ki je v veliki meri posledica zmanjšane ruske podpore zaradi osredotočenosti na vojno v Ukrajini, je že oslabila ruske ambicije na Bližnjem vzhodu. Po besedah Juliena Barnesa-Daceyja iz Evropskega sveta za zunanje odnose je bil padec Asadovega režima hiter in manj krvav, kot so mnogi pričakovali, kar je dodatno oslabilo ruski vpliv.
Prizadevanja za ohranitev vpliva
Kljub negotovosti glede prihodnosti svojih baz, Moskva trdi, da sodeluje z novimi oblastmi v Damasku. Cilj tega sodelovanja naj bi bil zaščita vojaške infrastrukture in ohranitev prisotnosti v regiji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zagotovil, da bodo ruske ladje ostale zasidrane v Tartusu, kar potrjuje prizadevanja Moskve za ohranitev geopolitičnega vpliva.
Prav tako ostaja vprašanje, ali bodo uporniki, ki so prevzeli nadzor nad regijo Latakija, pripravljeni sodelovati z Moskvo in omogočiti nemoteno delovanje vojaških objektov. Očitno je, da bo prihodnost ruskih oporišč v Siriji odvisna od uspeha teh pogajanj.
Portal24; Foto: Pexels/fotografija je simbolna
