KPK zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča uvedel prekrškovni postopek
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sprožila prekrškovni postopek proti ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, ker ustavnemu sodišču ni poročal o odprtju in zaprtju svojega samostojnega podjetja (s. p.), kot to zahteva zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. KPK je ugotovil, da Jaklič ustavnega sodišča ni obvestil o odprtju s. p. leta 2017 niti o njegovem zaprtju v letu 2024.
Jaklič je vse očitke že zavrnil in pojasnil, da je prek svojega s. p.-ja izvajal izključno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, kar mu po njegovih besedah omogoča tudi zakon o ustavnem sodišču. Kljub temu zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 35. členu določa, da morajo funkcionarji, vključno z ustavnimi sodniki, organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije in nato v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja.
Kršitev dolžnosti sporočanja podatkov lahko privede do prekrškovnega postopka in globe med 400 in 1200 evri. Ker je od odprtja s. p.-ja leta 2017 minilo že več kot dve leti, uvedba postopka za to dejanje ni več možna. KPK pa je postopek uvedel zaradi neporočanja o zaprtju s. p.-ja v marcu 2024.
V skladu z zakonom o prekrških se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti. Ker je od odprtja s. p.-ja leta 2017 v konkretnem primeru minilo že več kot dve leti, uvedba prekrškovnega postopka v tem primeru ni dopustna, ga je pa Komisija uvedla zaradi neporočanja o spremembi (zaprtju s. p.-ja) v marcu 2024.
KPK
Iz KPK so sporočili, da je bil Jaklič o postopku, ki je bil uveden 24. maja, obveščen in ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah prekrška. KPK vodi tudi predhodni preizkus glede Jakličevega premoženjskega stanja in preučuje odgovor ministrstva za pravosodje o nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.
Ustavno sodišče je za STA sporočilo, da ne komentira postopkov, ki so v teku pred drugimi državnimi organi.
Odziv Klemna Jakliča
Ustavni sodnik Klemen Jaklič se je odzval na prekrškovni postopek, ki ga je proti njemu uvedla Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Jaklič poudarja, da določba 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), na podlagi katere je postopek uveden, za njegov primer ni relevantna. Ta določba se nanaša na preprečevanje poslovanja funkcionarjev z organi, pri katerih so zaposleni, in obvezuje funkcionarje, da obvestijo svoj organ o dejavnostih, ki bi lahko povzročile konflikt interesov pri javnem naročanju.
Jaklič pojasnjuje, da je njegova dejavnost izključno visokošolska izobraževalna dejavnost, ki se lahko izvaja le na akreditiranih visokošolskih zavodih. To potrjuje tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, ki ločuje med visokošolsko izobraževalno dejavnostjo na akreditiranih zavodih in drugimi dejavnostmi. Zato meni, da njegova dejavnost ne more povzročiti konflikta interesov pri javnem naročanju, saj je omejena le na visokošolske zavode.
izvzeta iz področja, na katero se nanaša določba 35. člena ZIntPK
Jaklič se sklicuje na več sodb, ki potrjujejo, da je visokošolska dejavnost izvzeta iz področja, na katero se nanaša določba 35. člena ZIntPK. Poudarja, da je ureditev visokošolske dejavnosti v RS taka, da je izvajanje te dejavnosti urejeno izključno znotraj visokošolskih zavodov, kar je potrjeno tudi z razvidom zasebnih visokošolskih zavodov, ki ga vodi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Jaklič meni, da je postopek KPK neupravičen in predstavlja poskus medijske diskreditacije izven zakonskih pooblastil KPK. Izpostavlja, da je namen KPK zagotavljanje integritete funkcionarjev in ne izvajanje pritiska v primerih, ki nimajo pravne osnove. Poudarja tudi, da bi bilo treba zakonodajo spremeniti, saj je trenutna ureditev neprimerna in nesorazmerna.
Na koncu dodaja, da je verjetno nedavna razprava z Ministrstvom za pravosodje glede neskladnosti zakonodaje spodbudila KPK k uvedbi postopka, da zadeva ne bi zastarala, kar je po njegovem mnenju v slovenskem pravnem redu redko.
Izjava v celoti
Izjava za javnost
Določba o prepovedi poslovanja iz 1. odstavka 35. člena ZIntPK, oziroma prekrškovni postopek, ki iz nje sledi, za moj primer ni relevantna. Nanaša se namreč na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve. Dolžnost funkcionarja, da organ, pri katerem je zaposlen, o začetku in končanju opravljanja svoje dejavnosti zgolj formalno obvesti (in ne zaprosi za soglasje), je namenjen temu, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti. Toda ta določba je namenjena za primere, ko so izpolnjene okoliščine, ko je naročanje sploh mogoče (6. odstavek 35. člena). Moj primer pa ni tak, saj sem izrecno registriran in delujem izključno v izobraževanju visokošolskega izobraževanja, ki je po veljavni ureditvi v RS in omejeno izključno zgolj na visokošolske zavode.
Ne spreglejteDa je visokošolsko izobraževalna dejavnost, ki se v ureditvi, kot velja v RS, lahko opravlja in izvaja izključno zgolj na akreditiranih visokošolskih zavodih in na nobenem drugem organu, je potrdilo tudi Vrhovno sodišče. Npr. v zadevi RS X Ips 390/2011 z dne 7. 6. 2012, v kateri Vrhovno sodišče med drugim loči med opravljanjem dejavnosti visokošolskega izobraževanja (izključno akreditirani visokošolski zavodi) in izvajalci dejavnosti visokošolskega izobraževanja, ki jo izključno na akreditiranih visokošolskih zavodih izvajajo habilitirani visokošolski [so]delavci posamezniki. Citiram 14. točko omenjene sodbe: »14. Zakon o visokem šolstvu določa pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, in sicer jo izvajajo le visokošolski zavodi, ki po 16. p. (javna pooblastila) in 18. p. (visokošolska izobraževalna dejavnost) lahko izvajajo dejavnost le kot zavodi, organizirani po zakonu o zavodih, s tem, da so zavodi vpisani v razvid visokošolskih zavodov, ki ga vodi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.« Vrhovno sodišče v Razvidu zasebnih visokošolskih zavodov, ki ga vodi ministrstvo je tako navedenih 41 zasebnih visokošolskih zavodov.
Da je obstoječa zakonska določba nesorazmerna in v neskladju z določbami ustave RS, s katerimi je univerzitetna, znanstvena in umetniška avtonomija garant, je že večkrat odločilo Ustavno sodišče (U-I-34/94 z dne 20. 7. 1994). Sklicujoč se na navedeno sodbo Ustavno sodišče tudi ugotavlja, da je visokošolska izobraževalna dejavnost povsem izvzeta iz zakonske ureditve visokošolskih zavodov v RS, ki so z javnimi pooblastili vpisani v Razvid zasebnih visokošolskih zavodov, ki ga vodi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.« Nadalje citiram 15. točko omenjene sodbe: »15. Zakon o visokem šolstvu določa tudi pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, vpisane v Razvid visokošolskih zavodov, ki ga vodi ministrstvo.« Da je ureditev visokošolske dejavnosti nesorazmerna in v nasprotju z ustavo, je izpostavilo tudi Ustavno sodišče v svoji sodbi U-I-34/94 z dne 20. 7. 1994, s katero je zakonodajalca pozvalo, da naj pripravi in sprejme potrebne zakonske spremembe, ki bodo izključno urejale izvajanje visokošolske dejavnosti in ki jo izvajajo visokošolski zavodi.
Če torej KPK vodi postopek zaradi domnevne kršitve pravil, v posamičnem primeru, ki je tako očitno neupravičena (1. odstavek 35. člena ZIntPK), si to lahko razlagam zgolj kot poskus medijskega diskreditacije izven njihovega zakonskega pooblastila. Namen komisije je zagotavljanje integritete v funkcionarjevem delovanju in ne izvajanje pritiska v tako očitno neutemeljenih “kršitvah”. Toda določba je neprimerna, zato bi jo bilo potrebno spremeniti. Na to smo že večkrat opozorili v strokovnih razpravah. Po vsej verjetnosti je tudi nedavna dopisna razprava z Ministrom za pravosodje, glede omenjene neskladnosti, dodatno spodbudila Komisijo, da zadevi ni slučajno zastarala, kar je v pravnem redu RS izjemno redko.
Klemen Jaklič, dr. sc. (Oxford UK, Harvard ZDA) 20. 6. 2024
[Vir: Del besedila: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Zajem zaslona
