Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje dela lani sprejetega zakona o varstvu okolja, ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost. Na ustavno sodišče so se obrnili v družbi Interseroh, ki je imetnica okoljevarstvenega dovoljenja za upravljanje skupnega sistema upravljanja komunalne in nekomunalne odpadne embalaže. Je tudi imetnica odločb o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami in z odpadnimi baterijami in akumulatorji.
Nasprotujejo rešitvi iz novega zakona o varstvu okolja. Po njem naj bi dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti od leta 2023 opravljal le en subjekt za vsak tok odpadkov. In sicer neprofitno. Po zakonu bi morali proizvajalci sami ustanoviti tako organizacijo, njena naloga pa bi bila skrb za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev s čim nižjimi stroški. In ne za čim večji dobiček, je v času sprejemanja zakona lani pojasnjevalo ministrstvo.
Nepričakovano naj bi prišlo do poslabšanja položaja podjetij
Pobudniki ustavne presoje zatrjujejo, da je s tem nepričakovano prišlo do poslabšanja položaja podjetij. Zakonodajalec za preoblikovanje sistema v neprofitnega naj ne bi imel stvarnega razloga. Med drugim menijo tudi, da je ureditev v novem zakonu v neskladju s pravico do zasebne lastnine. Pomeni tudi nedovoljeno omejitev svobode ustanavljanja in opravljanja storitev. Prepričani so, da je država kršila evropska pravila o notifikaciji zakona Evropski komisiji.
Navedli so, da bi zaradi izpodbijane ureditve moralo delovanje ustaviti najmanj 24 gospodarskih družb. Prišlo pa bi tudi do širših posledic za državo.
Ustavno sodišče je delno pritrdilo
Ustavno sodišče jim je pritrdilo pri določbah, pri katerih so navedli razloge za protiustavnost in hkrati tudi razloge za zadržanje njihovega izvrševanja. Soglasno je sodišče odredilo začasno zadržanje izvrševanja tretjega in četrtega odstavka 37. člena zakona o varstvu okolja. Od četrtega do devetega in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka 40. člena, 41. člena. Ter prvega ter od tretjega do šestega ter osmega in devetega odstavka 275. člena. Del zahtev po zadržanju izvrševanja členov zakona pa je zavrnilo.
Vlada je v odgovoru za ustavno presojo opozorila, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb pomenilo, da s 1. januarjem 2023 ne bi več obstajala pravna podlaga za uvedbo spremenjenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Roki, določeni v 275. členu zakona, naj ne bi več vezali proizvajalcev, ki naj bi se zato znašli v pravni negotovosti.
Državni zbor je novi zakon o varstvu okolja sprejel 16. marca lani. V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti naj bi zakon po prepričanju takratnega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka postavil nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem.
Vir: MMC RTV Slovenija
Foto: iStock
